Inventura leta 2024

Za nami je najbrž eno delovno bolj intenzivnih let doslej. Številne projekte, programe, aktivnosti in srečanja smo skušali popisati v inventuri lanskega leta, ki je pred vami. Tudi lani smo se skozi osrednja štiri področja delovanja – trajnostno mobilnost, odporno mesto, podporo upravljanju in krepitev skupnosti – ukvarjali s projekti in aktivnostmi, ki se nam zdijo smiselni in nujni za pravično družbeno in okoljsko preobrazbo.

Hvala, da ste na tej poti z nami! 

 

Trajnostna mobilnost

Ena od osrednjih tem našega delovanja še naprej ostaja trajnostna mobilnost. Ker so potovalne navade najbolj “trdovratne” ravno na poteh, ki jih opravljamo redno, smo se v preteklem letu ponovno posvečali trajnostnim in aktivnim načinom prihoda v šolo in na delo. Večji del kolektiva je lansko leto namenil vključevanju različnih deležnikov in širše javnosti v pripravo številnih Občinskih celostnih prometnih strategij za slovenske občine. Prav tako pa dalje utrjujemo vlogo strokovnjakov na področju načrtovanja in upravljanja trajnostne mobilnosti v lokalnih in mednarodnih partnerstvih. 

Aktivna mobilnost

V okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE smo izvedli več kampanj za spodbujanje sprememb potovalnih navad in izboljšanja prometne varnosti. 

Že tretje leto zapored smo s kampanjo Za manj kot dva je avto doma ozaveščali o negativnih posledicah pretirane rabe avtomobila za kratke vsakdanje poti in spodbujali k spremembam potovalnih navad. V kratkih humornih videih sta Gašper Bergant in Žan Papič raziskovala, kaj vse imamo v vsakdanjem življenju na dosegu dveh kilometrov in se spraševala ali  moramo to pot res opraviti z avtom.

Spomladi je potekala tretja nacionalna pobuda Polni zagona kolesarimo v službo, ki je namesto vsakodnevne vožnje z avtomobilom spodbujala kolesarjenje na delo. Tokrat je pobuda v ospredje postavila delodajalce in ekipno sodelovanje. V preteklem letu, najštevilčnejše do zdaj, je kolesarilo 2000 kolesarjev, sodelovalo pa je 55 delodajalcev, ki so svoje zaposlene spodbujali h kolesarjenju na delo.

V Občini Trbovlje so v novo šolsko leto vstopili z uvedbo cone 30 med naseljema Vreskovo in Nasipi, ki je že kmalu pokazala pozitivne rezultate in učinke na prometno varnost. Kampanja Furam 30 je postala tudi dober primer komuniciranja uvajanja novih prometnih režimov v lokalni skupnosti.

V začetku šolskega leta 2024 je pred Osnovno šolo Medvode v veljavo stopila nova prometna ureditev, zasnovana z namenom izboljšanja varnosti v okolici šole. Spremembe so že prinesla pomembne pozitivne rezultate: analiza podatkov kaže na zmanjšanje nevarnih prometnih manevrov v okolici šole, kar prispeva k večji varnost vseh udeležencev v prometu, zlasti otrok. 

Foto: M. Kirn

V letu 2024 smo z aktivnostmi v programu Aktivno v šolo in zdravo mesto s partnerjem Cipra Slovenija nadaljevali s spodbujanjem aktivne mobilnosti in ustvarjanja zdravega bivalnega okolja. Dosegli smo številne otroke, šole, predstavnike občin in prostorske načrtovalce.

Pešbus in Bicivlak so tudi v preteklem letu izvedli na številnih šolah. Jeseni se je aktivnosti udeležilo kar 4.000 otrok na 72 osnovnih šolah in v 3 vrtcih v 38 različnih slovenskih občinah. Od leta 2016 je tako Pešbus preizkusilo že skoraj 170 slovenskih šol (in vrtcev). Priporočila in izkušnje iz prakse smo z vsemi, ki želijo aktivnost vzpostaviti v svojem kraju, delili na Usposabljanju za izvajanje Pešbusa in Bicivlaka in na izmenjavi dobrih praks.

Spomladi smo na platformi Kako hodimo v šolo? ponovno zbirali podatke o načinu in želenem načinu prihoda v šolo otrok. Rezultati so pokazali, da bi 72 % od skoraj 12.000 anketiranih učencev iz 43 slovenskih osnovnih šol želelo v šolo hoditi aktivno, a jih tako hodi le 37 %.

V začetku preteklega leta smo uspešno zaključili prvi cikel usposabljanja za načrtovanje hoji in zdravju prijaznega okolja terv drugi cikel usposabljanja povabili tri nove občine in izbrane prostorske načrtovalce iz Občine Dobrova – Polhov Gradec, Mestne občine Celje in Mestne občine Koper. Udeleženci usposabljanj so se poglobljeno seznanili s procesom priprave lokalnega načrta hodljivosti ter v praksi preizkusili načrtovalska orodja in metode za vključevanje različnih lokalnih deležnikov v oblikovanje tovrstnih načrtov.

 

Načrtovanje in upravljanje mobilnosti

Velik del našega kolektiva je bil v lanskem letu vpet v pripravo Občinskih celostnih prometnih strategij (OCPS), ki jih v konzorciju z RRA LUR in LUZ pripravljamo za kar nekaj slovenskih (mestnih) občin. Naša vloga v procesu je vezana predvsem na vključevanje različnih deležnikov in širše javnosti v pripravo strategije preko raznolikih metod in orodij. V okviru naših nalog smo izvedli okoli 80 delavnic, 30 javnih razprav, 50 anket in njihovih sintez, 300 intervjujev in 6 fokusnih na temo prometa. V procesu smo v Ljubljani in Kamniku v sklopu festivalov Ana Desetnica in Kamfest preizkusili tudi drugačne metode vključevanja javnosti. 

Sodelovali smo tudi pri pripravi nacionalnih smernic za parkirno politiko na ravni mest in občin. Smernice in naše izkušnje pridobljene z njihovo pripravo smo delili tudi na mednarodnih konferencah Polis in SKoPPI. Ob tem smo pričeli s pripravo prometne študije za območje BTC v Ljubljani, v sklopu katerega bo pripravljena tudi parkirna politika za območje.

V okviru Koalicije za trajnostno prometno politiko smo sodelovali pri pripravi rešitev za potniški promet, ki koristi potnikom in javnim financam. S pobudo in publikacijo Slovenija v taktu smo razbijali mite in dokazali, da je v Sloveniji smiselno uvesti taktni vozni red. Predstavili smo predlog voznega reda Slovenijatakt2025, s katerim je možno že v letu 2025 uvesti taktni vozni red v slovenskem železniškem in avtobusnem potniškem prometu ter razgrnili razvojni načrt Slovenijatakt2030+, ki obsega fazni razvoj slovenske železniške infrastrukture, od katerega bodo imeli največ koristi seveda potniki . 

Povečaj za podrobnejši prikaz

Spomladi smo zaključili s tremi projekti v okviru Norveškega finančnega mehanizma, Predjama Sustainable, SmartMOVE in Trata 2.1, v katerih smo spodbujali k izbiri bolj trajnostnih načinov prihoda v službo. Projekti so se zaključili s skupno konferenco, v okviru projekta Trata 2.1 pa smo pripravili tudi priporočila za upravljanje mobilnosti v industrijskih conah.

V okviru projekta Pop Up Urban Spaces smo mesta Ferrara, Bamberg, Krems in Kamnik skozi leto podpirali in usmerjali pri pripravi na pilotne aktivnosti in izvedbo intervencij taktičnega urbanizma. Osredotočali smo se predvsem na vključevanje javnosti in deležnikov, sodelovanje z lokalnimi kulturnimi akterji in spodbujali izmenjavo izkušenj med sodelujočimi mesti. 

Skupaj z Javnimi službami Ptuj kot vodilnim partnerjem smo pristopili k evropskemu projektu Streets for Citizens, ki se prav tako poslužuje pristopov taktičnega urbanizma pri ustvarjanju prijetnejših mest za pešce in kolesarje. Mednarodne partnerje iz sedmih držav podpiramo pri zasnovi, izvajanju in merjenju učinkov njihovih pilotnih intervencij taktičnega urbanizma.

 

Podpora upravljanju

Nadaljevali smo z aktivnostmi v okviru Nacionalne URBACT točke in Urbane točke Pobude za mesta (EUI). URBACT mreže smo podpirali z udeležbo in prispevki na partnerskih srečanjih, ki so se odvijala v Sloveniji (v 2024 v Ormožu, Idriji, Bovcu in Poljčanah). Novembra smo zanje skupaj z URBACT strokovnjakoma Klemnom Strmšnikom in Igorjem Kosom v Celju organizirali dvodnevni URBACT kampus, ki je mestom omogočil pridobitev ključnih znanj, ki jim bodo v pomoč pri implementacijski fazi projektov in pri iskanju ter zagotavljanju finančnih sredstev za njihovo uresničitev. Veselili smo se tudi potrditve novih URBACT dobrih praks, med katerimi je tudi 5 slovenskih. 

URBACT kampus. Foto: Klemen Strmšnik

Decembra smo v Ljubljani tudi gostili Urbane točke in Nacionalne URBACT točke ostalih evropskih držav. Na srečanju smo spoznavali rezultate dosedanjega dela obeh programov, izmenjevali izkušnje in spoznavali prihodnje aktivnosti.

Novembra smo organizirali odmevno mednarodno konferenco Moč narave v mestih. Na dogodku je več kot 160 udeležencev dobilo priložnost spoznati nove principe in koncepte urejanja zelenih površin, kot so zelena in zeleno-modra infrastruktura ter sonaravne rešitve. Dotaknili pa smo se tudi družbene dimenzije ozelenjevanja mest. S pomočjo dobrih praks in mednarodnih zgledov bodo udeleženci lahko razvijali ideje o rešitvah, ki so primerne za slovenska naselja in občine. Med mednarodnimi gosti sta se nam pridružila tudi strokovnjaka svetovnega kova, Lilli Lička in Cecil Konijnendijk.

Spomladi smo na nacionalnem dogodku za izmenjavo dobrih praks raziskovali prakse za živahna mestna središča. Spoznavali smo zgodbe iz Kamnika, Bohinja in Ljubljane, celjske dobre prakse pa smo si ogledali tudi na sprehodu po mestu. Občina Celje je v zadnjih letih izvedla več zanimivih praks, s katerimi si prizadevajo ustvarti  živahno središče. Tesmo zbrali tudi v članku. Za spodbujanje izmenjave  dobrih praks je izšel tudi katalog Mesta >> mestom #4, v katerem smo izbrali trinajst dobrih praks slovenskih mest za trajnostni urbani razvoj.

Skupaj s Focusom – društvom za sonaravni razvoj in PIC – Pravnim centrom za varstvo človekovih pravic in okolja smo v preteklem letu podrobneje proučiti procese umeščanja vetrnih elektrarn v slovenski prostor. Na izbranem primeru smo s pomočjo različnih metod in vključevanja različnih skupin akterjev identificirali ključne ovire v procesu umeščanja vetrnih elektrarn ter pripravili priporočila za izboljšanje učinkovitosti načrtovanja in gradnje novih vetrnih elektrarn. 

Foto: Tea Stepan

 

Odporno mesto

V okviru Mreže za prostor smo v preteklem letu zaključili aktivnosti trenutnega Podnebnega programa mreže. S publikacijo in dogodkom Moč narave za odporna naselja in skupnosti smo zaokrožili in nadgradili mrežine zagovorniške aktivnosti na področju načrtovanja in upravljanja z zelenimi površinami. Ob tem smo zagnali tudi pobudo za zaščito odraslih dreves v urbanem okolju in kampanjo za pristop občin k ohranjanju in urejanju novih živih mej v urbanih okoljih.

V začetku leta smo izvedli tudi drugo serijo usposabljanj Podnebno načrtovanja za prostorske načrtovalce. Dobre prakse za podnebnim spremembam prilagojene prostorske rešitve, predstavljene na usposabljanjih smo vključili tudi v publikacijo Podnebno načrtovanje.

V sodelovanju z Ljubljanskim urbanističnim zavodom (LUZ) in PIC – pravnim centrom za varstvo človekovih pravic smo konec 2024 začeli s pripravo strokovnih podlag za krepitev upravljanja in vzdrževanja zelenih površin in mestnih dreves.

Naša Maja Simoneti  pa je sodelovala z Zavodom Bunker kot znanstvena sodelavka in svetovalka pri izvedbi dogodka Skupne krajine (Shared Landscapes) v Ljubljani v okviru festivala Mladi levi. 

 

Krepitev skupnosti

V preteklem letu smo več pozornosti namenili programom in pristopom za oživljanje mestnih središč. Po naročilu Mestne občine Slovenj Gradec smo se spomladi vključili v proces prenove Glavnega trga, kjer smo delovali kot svetovalci pri razvoju procesa oživljanja mestnega jedra in kot posredniki pri sodelovanju med občinsko upravo, prebivalci in različnimi skupinami deležnikov v okviru priprave načrtovalskih rešitev za prenovo trga.

Z Občino Slovenska Bistrica smo ponovno sodelovali v okviru projekta HUB- IN. Tokrat smo prevzeli koordinacijo in podporo pri izvedbi malih akcij ustvarjanja prostora z dijakinjami in dijaki Srednje šole Slovenska Bistrica. Z akcijami so dijaki popestriti dvorišče in co-working prostor v Crouzetu, poslopju ob bistriškem gradu, ki ga upravlja občina in ga trenutno uporablja več različnih uporabnikov.

Foto: Pavlina Japelj

Ob zaključku aktivnosti Podnebnega programa Mreže za prostor smo se ozrli nazaj in slavili uspehe Podnebnih akcij, manjših projektov članic mreže izvedenih v preteklih letih. Rezultate projektov in njihove uspehe smo strnili v publikacijo Podnebne akcije ter jih na dogodkih v Ljubljani in Mariboru predstavili lokalnim medijem.

 

Komuniciranje, odzivanje in sodelovanje v posvetovalnih telesih

Lahko res brez posledic posekamo staro drevo, v prepričanju, da ga zlahka nadomesti novo? Bo mestno jedro umrlo, če zmanjšamo število parkirišč? In ali je razvoj mesta dober, če si njegovi prebivalci življenja tam ne morejo privoščiti? V zadnjih mesecih preteklega leta smo pojasnjevali mite urbanega razvoja, ki izhajajo iz pogosto zmotnih predstav o prostorskih in urbanih izzivih ter smiselnih ukrepih, s katerimi bi jih naslovili. Mite je v ilustracije prevedel ilustrator in grafični oblikovalec Jernej Žumer, pojasnila mitov pa ste lahko ujeli tudi na Valu 202. 

 

Pogosto smo za medije komentirali aktualna dogajanja in prostorske izzive vezane na razvoj mest, JPP in prometa v središču države ter upravljanju z drevesi in zelenimi površinami. 

V 2024 smo nadaljevali s sodelovanjem v nekaterih posvetovalnih telesih vlade ter se tudi pridružili novim. Maja Simoneti je dejavna v Podnebnem svetu, Nela Halilović je dejavna v Svetu za trajnostni razvoj in varstvo okolja, obe pa sodelujeta v Svetu ministra za prostor in okolje za sodelovanje z NVO. Marko Peterlin pa je začel delovati v Stanovanjskem svetu ministra za solidarno prihodnost in v Svetu za prostor ministra za naravne vire in prostor.

 

IPoP kot organizacija

Ob številnih projektih smo v 2024 poskrbeli za utrditev delovanja novih organizacijski struktur. Ob tem smo se tudi veliko izobraževali in se kot udeleženci ali predavatelji mudili na številnih mednarodnih dogodkih (Urban Future v Amsterdamu,Walk 21 v Lizboni, Evropski forum za urbano gozdarstvo v Zagrebu, Polis v Baden-Württembergu). 

Na začetku leta smo se z etnologinjo dr. Jernejo Ferlež na sprehodupodali v mariborsko Melje, spoznali razvoj tega pretežno industrijskega območja in si pobližje ogledali nekdanjo Mariborsko tekstilno tovarno. Oktobra smo se na študijskem izletu potikali in kolesarili po Dunaju. Obiskali smo prostor začasne rabe nekdanje garažne hiše GarageGrande, trajnostno načrtovano in upravljano sosesko Alterlaa in inicijative kot so Schwimmverein Donaukanal in Westbahnpark. Spoznali smo prostor začasne rabe Althangrund für alle in primer taktičnega urbanizma na šolski ulici na Galileigasse ter se pridružili Urbanim zmenkom v okviru festivala Urbanize.

Foto: Goran Jakovac

V preteklem letu se je naš sodelavec Urban Jeriha dobre pol leta potepal po Južni Ameriki in od tam prinesel veliko zanimivih vtisov. Karini Sirk se je konec leta pridružil nov družinski član, z novim letom pa sta se kolektivu Gaja Trbižan in Zala Koleša.

 

Kaj prinaša 2025?

Razveselila nas je novica, da nam je priznan status delovanja v javnem interesu na področju trajnostne mobilnosti! Gre za pomembno priznanje našemu dosedanjemu delu in prizadevanjem za spodbujanje trajnostne mobilnosti v Sloveniji.

Na področju trajnostne mobilnosti bo prvo polovico letošnjega leta zaznamovalo zaključevanje občinskih celostnih prometnih strategij. Ob tem pripravljamo tudi analizo parkirnih razmer v središču Celja in predlog parkirne politike za območje BTC-ja. V okviru LIFE IP CARE4CLIMATE bomo ponovno vabili k sodelovanju v akciji Polni zagona kolesarimo na delo in s komunikacijsko kampanjo podprli prizadevanja ene izmed slovenskih občin pri uvajanju ukrepov trajnostne mobilnosti.  

V okviru programa Aktivno v šolo in zdravo mesto bomo tudi letos podpirali šole in občine, ki bodo želele organizirati spremljano hojo v šolo s Pešbusom in Bicivlakom. Poleg tega pripravljamo priročnik o načrtovanju prostora, ki spodbuja hojo in zdrav življenjski slog, ki ga bomo predstavili na konferenci programa sredi oktobra.

Po naročilu Veleposlaništva kraljevine Nizozemske marca organiziramo tudi dogodek o komuniciranju javnega potniškega prometa in načrtovanju intermodalnih vozlišč, na katerem bomo gostili vrsto nizozemskih strokovnjakov s tega področja.

V okviru Interreg projektov Pop Up Urban Spaces in Streets for citizens bomo nadaljevali s podporo mest pri izvajanju aktivnosti taktičnega urbanizma.

Nadgrajujemo prizadevanja za krepitev upravljanja in vzdrževanja zelenih površin in mestnih dreves. Tako bomo v sodelovanju z Ljubljanskim urbanističnim zavodom d.d. in PIC – pravnim centrom za varstvo človekovih pravic v 2025 izvedli fokusne skupine in usposabljanja za prostorske načrtovalce in upravljalce zelenih površin ter zaključili  s pripravo strokovnih podlag za krepitev tega področja.

Začeli smo tudi s pripravo Stanovanjske strategije za Občino Kranjska Gora, ki bo naslavljala ključne izzive dostopnosti stanovanj in omogočala izboljšanje kakovosti bivanja za vse prebivalce. Vključevala bo celovit pristop k analizi stanovanjskih potreb in rešitve, ki bodo mladim in drugim prebivalcem olajšale dostop do doma v domačem kraju.

Mestni občini Kranj bomo s participativnimi, komunikacijskimi pilotnimi aktivnostmi pomagali pri dvigu razumevanja občinske uprave o zavezanosti mesta k Misiji podnebno nevtralna in pametna mesta in drugih aktivnosti pri doseganju podnebne nevtralnosti.

V okviru Evropske pobude za mesta smo veseli uspešne prijave Celja na razpis za inovativne projekte. V projekt MAG-NET smo vključeni tudi kot koordinatorji vsebin za vključevanje deležnikov na posameznih področij in vodje procesa participacije na področju trajnostne mobilnosti.

V okviru aktivnosti Nacionalne URBACT točke se veselimo spoznavanja in širjenja116 URBACT dobrih praks. Občine jih bodo imele možnost spoznati že na URBACT festivalu aprila in se pridružit kateri izmed prenosnih mrež, ki se bodo oblikovale med aprilom in junijem 2025. Prakse, ki jih bomo prepoznali kot najbolj relevantne za slovensko okolje bomo strnili v katalogu dobrih praks Mesta >> mestom #5. Ob tem bomo organizirali tudi druge aktivnosti za izmenjavo dobrih praks na nacionalnem in mednarodnem nivoju.

Spremljajte nas! 

Naslovna fotografija: Luka Drakskobler

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri