Občina Trbovlje je v novo šolsko leto vstopila z novo prometno ureditvijo, ki je nastala na pobudo občanov. Na dobrem kvadratnem kilometru, med naseljema Vreskovo in Nasipi, je uvedla Cono 30. Ukrep, ki je uvrstil Trbovlje na seznam naprednih evropskih prometnih praks, je že v dobrem mesecu prinesel pozitivne rezultate – znižanje skupnih povprečnih hitrosti motornega prometa.
Poleg pobud občanov za povezovanje že obstoječih delov z omejitvijo 30 km/h v sklenjeno območje so tudi meritve hitrosti pred uvedbo pokazale nujnost sprememb, saj se večina voznikov omejitev ni držala. Obravnavano območje je eno najgosteje poseljenih v Sloveniji, stanovanjski objekti se nahajajo tik ob cesti in na nekaterih delih manjka varna infrastruktura za pešce. Na območju se nahaja ena osnovna šola, tik ob območju pa še dve, zato se vsakodnevno tam sprehodi več kot 500 otrok, ki so najranljivejši udeleženci v prometu. Z vzpostavitvijo varnejših šolskih poti in z zgodnjim vključevanjem v promet vzgajamo otroke v odgovorne in samostojne posameznike.
Furam 30: Sprememba, ki Trbovlje uvršča na seznam naprednih evropskih prometnih praks
Povezava več odsekov z omejitvijo 30 km/h v enotno Cono 30 kaže pozitivne učinke na prometno varnost
Tedenske meritve prometa po vzpostavitvi novega prometnega režima so pokazale, da je povezovanje več območij z omejitvijo 30 km/h v večje enotno območje pripomoglo k znižanju splošnih hitrosti in bolj dosledni vožnji. Tudi v Trbovljah se tako kažejo podobni rezultati, kakršne poznamo že iz prakse podobnih ureditev v tujini, s tem pa se kaže tudi smiselnost nove ureditve in uresničevanje zastavljenih ciljev.
Meritve na treh lokacijah, na Keršičevi cesti, na lokaciji Dom in vrt in na Vreskovem so pokazale skupno znižanje povprečnih hitrosti za 17 % oz. za 6 km/h. Hitrost, ki jo je v tednu merjenja doseglo 85 % vozil, se je znižala za 15 % oz. za skoraj 7 km/h. Izpostaviti velja lokacijo Dom in vrt, kjer so se povprečne hitrosti znižale kljub temu, da je tam bila omejitev 30 km/h v veljavi že pred septembrom 2024. K izboljšanju varnosti na območju pa bo pomembno prispevalo dejstvo, da se je na vseh lokacijah skupaj znižalo število avtomobilov za dobrih 5.100. Manj kot je avtomobilov na poteh šolarjev, bolj je njihova pot varna.
Razlika 6 km/h v povprečni hitrosti pomembno vpliva na možnosti preživetja pešca
Razlika med skupno povprečno hitrostjo na območju pred uvedbo Cone 30 (38 km/h) in po uvedbi Cone 30 (32 km/h) je primerljiva s posledicami padca iz 6,5 m višine ali 4,5 m višine. Pri tem je verjetnost smrtnih poškodb pešca manjša, kljub možnosti hudih poškodb, kot npr. zlomi ali poškodbe glave. Pri hitrosti 38 km/h, kot je bila skupna povprečna hitrost pred uvedbo Cone 30, je ob trku verjetnost smrti pešca že 25-odstotna. Pri 38 km/h vozilo potrebuje približno 21 metrov za zaustavitev, pri 32 km/h pa se zavorna pot skrajša na približno 16 metrov. To pomeni, da voznik pri 38 km/h potrebuje 5 metrov več, da se ustavi, kar lahko bistveno vpliva na izid nesreče.
Razlika 7 metrov manj v zavorni poti je lahko razlika med trkom ali pravočasnim ustavljanjem
Primerjava trkov pri hitrosti, ki jo je v tednu merjenja doseglo 85 % vozil, pred (45 km/h) in po uvedbi Cone 30 (38 km/h), kaže, da je primerljiva s padcem z višine 9 metrov oz. 6,5 metrov. Pri hitrosti 45 km/h je verjetnost smrti pešca že več kot 50-odstotna, hujše poškodbe glave in notranjih organov ter hrbtenice pa skoraj neizogibne. Verjetnost smrti pešca pri 38 km/h pa je pol manjša. Pomembna razlika je tudi pri zavorni poti. Pri 38 km/h vozilo potrebuje približno 21 metrov za zaustavitev, medtem ko pri 45 km/h potrebuje približno 28 metrov. To pomeni, da voznik pri 45 km/h potrebuje kar 7 metrov več za zaustavitev – ta razlika lahko pomeni razliko med trkom ali pravočasnim ustavljanjem.
Furam 30 − kampanja, ki kaže na pomembnost komuniciranja uvajanja novih prometnih režimov
Čeprav je bilo med meščani in predstavniki medijev ob uvedbi ukrepa zaznati nekaj zadržanosti in celo skepse glede njegove smiselnosti, pa rezultati kažejo, da uvedba Cone 30 dosega zastavljene cilje in da so lahko navsezadnje tako občina kot občani nase ponosni. Upamo, da bo uspeh Trbovelj k uvedbi sklenjenih območij Con 30 prepričal še več slovenskih občin.
Občini Trbovlje je IPoP − Inštitut za politike prostora v okviru projekta Life IP Care4climate nudil komunikacijsko podporo in vse aktivnosti strnil v kampanjo Furam 30. Vabilo občinam za pomoč pri komuniciranju uvajanja ukrepov trajnostne mobilnosti bo predvidoma ponovljeno spomladi 2025. Pri tem bodo imele prednost občine z ukrepi, ki omejujejo avtomobilski promet in z večjim potencialom za spreminjanje potovalnih navad prebivalcev.
Preberi več o izboru Trbovelj za pomoč pri komuniciranju ukrepov trajnostne mobilnosti.
—
Avtor naslovne fotografije: M. Kirn
Aktivnosti povezane s kampanjo Furam 30! so del projekta LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007), ki je integralni projekt, sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstev Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta.
