Skupne krajine (Shared Landscapes) so aktualen umetniški projekt, ki z nizanjem zgodb in doživetij v gozdni krajini obiskovalce aktivno ozavešča o velikem pomenu gozda kot skupnega dobra in narave kot bistvene za soočanje z izzivi prihodnosti, kot sta podnebna in okoljska kriza. Umetniški kolektiv Rimini protokol (Caroline Barneaud, Stefan Kaegi) je razvil enkraten koncept dogajanja okrog sedmih zgodb, ki se smiselno prilagajajo izbrani lokaciji in lokalni skupnosti. Enoten koncept doživetij v gozdni krajini se spreminja z menjavo lokacije in publike v unikatno gledališko in čutno predstavo. V vsakem kraju se posamezne zgodbe oprejo na lokalno prizorišče in izvajalce. Več ur trajajoča predstava deluje kot kurirana, s sedmimi intervencijami podprta, doživljajska izkušnja, ki publiko vodi po različnih gozdnih prizoriščih in ostri njeno občutenje in dojemanje gozda, dreves in drugih obiskovalcev s pomočjo posnetih pripovedi, glasbenih vložkov in pripomočkov za opazovanje in prisluškovanje drevesom in gozdu. Enkratna predstavitvena izkušnja ponuja obiskovalcem, pretežno domačinom, priložnost za novo zbližanje z mestnim gozdom in naravo, za nežen in spoštljiv vstop v gozdno krajino in razmišljanje o vlogi ljudi v urejanju in rabi gozdne krajine, prilaščanju in preoblikovanju, medtem ko smo od gozda in narave popolnoma odvisni. Projekt vključuje sedem performativnih doživetij, ki se prepletajo s sproščenim druženjem obiskovalcev, klepetanjem in kosilom na prostem, v soncu in dežju kot bistvenima sestavinama bivanja in potem takem tudi gledališča v naravi. Projekt vključuje sedem performativnih doživetij, ki se prepletajo s sproščenim druženjem obiskovalcev, klepetanjem in kosilom na prostem, v soncu in dežju kot bistvenima sestavinama bivanja in potem takem tudi gledališča v naravi. Projekt je del meddisciplinarne raziskovalne platforme Performing Landscape, ki jo v Sloveniji zastopa Bunker.
Maja Simoneti (IPoP) je sodelovala z Zavodom Bunker kot znanstvena sodelavka in svetovalka pri izvedbi dogodka v Ljubljani v okviru festivala Mladi levi. Ekipi Bunkerja je pomagala izbrati lokacijo za izvedbo dogodka v Ljubljani ter svetovala glede dogovorov z upravljavcem in lastniki. Pripravila je tudi opis lokacije in tematski znanstveni prispevek ter sodelovala na pogovoru znanstvenih sodelavcev iz drugih držav. V Ljubljani je bil za izvedbo predstave zaradi strateške lokacije in dobre dostopnosti za izvedbo predstave izbran gozd v Koseškem borštu, ki je sestavni del mestnega gozda v območju Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Območje je zavarovano kot naravna in kulturna dediščina, gozd ima status gozda s posebnim namenom kar pomeni, da sta njegova družbena in ekološka vloga pomembnejši kot gospdoarska. Onmočje je povezano z mestnim zaledjem in središčem. Koseški boršt je sicer ostanek nekdanjega obsežnega primestnega gozda, ki je bil že od zgodnejga razvoja mesta skrbno varovan pred gradnjo prav zaradi družbenega pomena in namenjen tudi skupni rabi. Kljub razvojnim posegom, kot so izgradnja Večne poti in objektov Biotehniške fakultete in Živalskega vrta, ki so presekali naravni prehod mesta v kulturno in naravno krajino zaledja, je narava na tem rahlo močvirnatem in razgibanem gozdnem območju dobro ohranjena. Parkovne in gozdne ptoi omogočajo dolge mirne sprehode in od mestnega vsakdana odmaknjeno raziskovanje narave ter vizualno in fizično navezavo na zaledno mestno krajino in v nasprotno smer, čez mestni hrib na mestno središče. Koseški boršt je mešan gozd, na sorazmerno kisli podlagi, med drevesi izstopajo bukev, hrast, domači konstanj, jelka in smreka, mestoma močno podraščen z bogatim zeliščnim slojem, presvetljen z gozdnimi jasami in odprt v kulturno krajino pridelovalnih površin. Gozd nudi zavetje tudi pestri favni, vključno z lisicami, jazbeci in številnimi pticami.
Povezava na prispevek: https://performinglandscape.eu/Article-Maja-Simoneti
Trajanje: od marca do novembra 2024
Spletna stran projekta Performing Landscape: https://performinglandscape.eu/Mladi-Levi-Festival
—
Foto: Maja Simoneti