Tokratni nabor trinajstih dobrih praks je pester in vključuje različne ukrepe, povezane s spodbujanjem trajnostne mobilnosti, urejanjem zelenih površin, razkriva različne pristope k oživljanju mest, povezovanju skupnosti in izobraževanju.
Za pričujočo izdajo smo prakse nabirali s pomočjo razpisa, vendar smo izbor zaradi nekoliko slabšega odziva dopolnili še sami. Pripravili smo nabor trinajst programov in projektov, ki segajo od Kopra do Ormoža pa od Bohinja do Kočevja in onkraj ter odgovarjajo na številna aktualna urbana vprašanja.
Zanimalo nas je, kako je iz nekdanjega vrtca nastal medgeneracijski skupnostni center, iz nekdanje smodnišnice pa kulturno in družbeno središče. In kako slikoviti murali krepijo lokalno pripadnost in z zgodbami iz lokalne zgodovine, kulture in narave oživljajo javni prostor. Predstavili smo projekt urbane kavarne v Kiosku 67, ki je odprla novo polje za sodelovanje javnosti pri oblikovanju mesta, in ukrepe, ki zaščitijo otroke in šolarje v prometno preobremenjenih območjih ter jim omogočajo varne prihode v šolo.
To je le nekaj primerov, kako lahko s premišljenimi ukrepi in sodelovalnimi praksami ustvarjamo bolj vključujoča, živahna in odporna mesta.
Navdušujoče je, da imajo slovenske občine toliko dobrih praks, ki jih želimo deliti in predstaviti širši javnosti in ki po svoji inovativnosti ne zaostajajo za drugimi evropskimi mesti. Vedno znova dobi katera od njih posebni zagon, pomlajeno ekipo, v prihodnost zazrto vodstvo ali izjemno požrtvovalne sodelavce, ki zmorejo narediti tisti korak več. Pogosto pa gre tudi za to, da so pripravljene podpreti pobudo, ki prihaja s strani lokalnih organizacij ali lokalne skupnosti. Ob četrti izdaji nas veseli predvsem to, da je eden glavnih virov inovativnih praks občin sodelovanje z nevladnimi organizacijami in organizacijami civilne družbe.
Ker je osrednje vodilo kataloga prenos ukrepov in praks, želimo z naborom in predstavitvijo uspešnih projektov iz različnih mest po Sloveniji, navdihniti in spodbuditi tudi druge občine in javna podjetja, da prakse preizkusijo tudi v svojih mestih. Zato vabljeni, da ob koncu opisa posamezne prakse preberete tudi priporočilo za prenos. ♡
Kako in zakaj nastaja katalog Mesta >> mestom?
Katalog Mesta >> mestom je nastal z namenom, da na enem mestu zbere dobre rešitve za različne vrste izzivov, ki jih je mogoče prilagoditi in uvesti tudi v slovenskih lokalnih skupnostih. Prvi (2017) je izhajal iz nabora dobrih praks, ki so dobile priznanje programa URBACT, vanj smo vključili tudi tri slovenske prakse. Za drugo izdajo (2019) smo brez velikega truda nabrali petnajst dobrih praks, ki so si po mnenju sodelavcev IPoP zaslužile več pozornosti in posledično prenos v še kakšno drugo slovensko lokalno okolje. Tretja izdaja (2021) je nastala izključno z izborom praks, ki so jih občine in javna podjetja prijavili na naš razpis.
Četrta izdaja, ki je pred vami, za razliko od prvih treh ni nastala s podporo programa URBACT, temveč v okviru projekta Podpora izvajanju urbane in prostorske politike ter programa URBACT 3, ki ga v partnerstvu s Skupnostjo občin Slovenije izvajamo za Ministrstvo za naravne vire in prostor.
Ta katalog je izšel ravno v času, ko se je z razpisom pripravljal nov nabor URBACT dobrih praks. Želimo si, da bi bilo med njimi čim več slovenskih, ki bodo tako pridobile na prepoznavnosti v evropskem prostoru.
