Naloga predstavlja prispevek treh nevladnih organizacij Focus, IPoP in PiC k povečanju učinkovitosti umeščanja vetrnih elektrarn (VE) v slovenski prostor. Opira se na dejstva, da Slovenija zaostaja pri prehodu na obnovljive vire energije in ima posebej očitne težave pri izkoriščanju vetrne energije ter da hkrati Nacionalni energetsko-podnebni načrt – NEPN predvideva znatno povečanje zmogljivosti vetrne energije do leta 2030 (150 MW).
Zaradi počasnega napredovanja pri umeščanju VE in zaostankov pri zagotavljanju vetrne energije v nacionalni energetski mešanici smo organizacije Focus Društvo za sonaravni razvoj, IPoP – Inštitut za politike prostora ter PIC Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC) s podporo Evropske podnebne fundacije (ECF) sklenile podrobneje proučiti procese umeščanja vetrnih elektrarn v slovenski prostor. Na izbranem primeru smo s pomočjo različnih metod in vključevanja različnih skupin akterjev identificirali ključne ovire v procesu umeščanja ter pripravili priporočila za izboljšanje učinkov načrtovanja in gradnje novih vetrnih elektrarn.
IPoP – Inštitut za politike prostora je v projektu sodeloval pri zasnovi in izvedbi naloge ter posameznih vsebinskih sklopov:
- analiza izbranega projekta rabe vetrne energije – sodelovali smo pri zasnovi in izvedbi analizi primera Pohorje s pomočjo pregleda razpoložljive dokumentacije, medijskih objav in izvedbe intervjujev z lokalnimi in nacionalnimi akterji;
- struktura deležnikov – izdelali smo pregled deležniške strukture v procesih načrtovanja VE kot izhodišče za potrebe koncipiranja procesa umeščanja VE v prostor in sodelovanja z deležniki za potrebe razvijanja družbene sprejemljivosti;
- analiza predhodnih izkušenj z načrtovanjem VE (Volovja reber in strokovne podlage za umeščanje MNVP) kot izhodišče za prepoznavo značilnosti načrtovalske prakse in problemov ter za načrtovanje izboljšav v procesih umeščanja in sodelovanja z akterji na lokalni, sektorski in državni ravni;
- družbena sprejemljivost – prispevali smo širše izsledke študij sprejemljivosti VE in izkušenj z načrtovanjem v različnih EU državah;
- delovni sestanki s predstavniki energetskega sektorja in pristojnih za državno prostorsko načrtovanje na MNVP, delavnice z identificiranimi deležniki za potrebe preveritve ugotovitev in iskanja sinergij pri oblikovanju novih rešitev;
- priporočila za izboljšanje procesov prostorskega načrtovanja – sodelovali smo pri oblikovanju sklepnih spoznanj in pripravi priporočil, ki naslavljajo predstavnike politične in strokovne javnosti na ravni energetskega in prostorskega sektorja;
- končno poročilo projekta – sodelovali smo pri zasnovi vsebine, prijavi in redakciji besedil;
- javne predstavitve – sodelovali smo na obeh javnih predstavitvah, ki sta jih spremljali javni razpravi.
Rezultati projekta ponujajo stvarna izhodišča za izboljšanje učinkov načrtovanja VE za odločevalce in druge akterje, ki so ključni za prihodnji razvoj vetrne energije v Sloveniji. Naše delo poudarja potrebo po vključujočem pristopu, ki upošteva okoljske, družbene in prostorske vidike ter spodbuja dolgoročno trajnostne rešitve.
Trajanje: januar – december 2024
Rezultati: Študija Premagovanje ovir pri uvajanju vetrne energije v Sloveniji
—
Foto: Camila Fernández León (Unsplash)
