Urbani prehranski sistemi

26. 02. 2015

Darinka Czschke and Nils Scheffler; prevod in priredba Petra Očkerl

Vse več evropskih mest se zaveda vpliva lokalnih politik na pridelavo in uživanje hrane ter poskuša z izboljševanjem politik zmanjšati ogljični odtis in povečati učinkovitost porabe virov. Mnogo mest si za to prizadeva v okviru Urbactovih projektov URBACT Markets in Sustainable Food in Urban Communities. Iz njihovih izkušenj in spoznanj se lahko veliko naučimo.

URBACT Markets

Že večkrat smo poročali o delu projekta URBACT Markets, ki se ukvarja z živilskimi tržnicami. Zelo uspešni so partnerji v Atenah, nekateri so grško prestolnico razglasili celo za Urbactovo prestolnico hrane. Lani so partnerji projekta URBACT Markets prvič pripravili mednarodni festival tržnic Love your local market, s katerim so želeli proslaviti vse lokalne tržnice, ki so lahko gonilo trajnostnega urbanega razvoja. Med 13. in 27. majem tudi letos vabijo k sodelovanju vsa mesta, ki si želijo izpostaviti lokalni pomen svojih tržnic.

Pomemben partner projekta je London, ki si prav tako prizadeva izboljšati svoj prehranski sistem in vpeljati nizkoogljične prakse. Lokalne tržnice, kot je Borough market, so razvile uspešne strategije ravnanja z odpadki, spodbujajo ločevanje, predelavo in kompostiranje odpadkov ter zmanjševanje količine embalaže, ki ni biološko razgradljiva in je ni mogoče reciklirati. Londonske živilske tržnice morajo pridobiti privoljenje združenja tržnic, da ustrezajo zahtevam za živilsko tržnico. Eden od kriterijev je lokalni izvor. Dobrine, ki jih prodajajo, morajo biti vzgojene, pridelane, nabrane, ujete ali pripravljene znotraj regije, največ 150 kilometrov oddaljeno od Londona. V Londonu je 13 potrjenih živilskih tržnic.

Londonska tržnica New Covent Garden Markets, kjer se prodaja na debelo, si prizadeva optimizirati dostavo dobrin, tako da usklajuje male pridelovalce z dostavnimi službami in spodbuja združevanje dostav. Sedaj načrtujejo popis prevoznikov znotraj radija 15 km, na podlagi katerega bodo prodajalce spodbudili, da sodelujejo s temi lokalnimi prevozniki. Prav tako lokalne ulične prodajalce spodbujajo, da se povežejo med seboj in kupujejo skupaj v večjih količinah – tako dobijo dobrine po nižji ceni, izboljša se logistika, število poti pa se zmanjša.

Marky Markets je mikro podjetje, ki sprejema naročila manjših trgovin z živili in restavracij ter nato s pomočjo javnega prometa in izposojenih električnih vozil nakupuje na velikih tržnicah. Podjetnik svojo dejavnost koordinira iz majhnega puba v londonskem Sohu.
New Covent Garden Market ima tudi šolski projekt, s katerim ozavešča mlade o prehranski verigi in jim omogoča, da sami pridelujejo hrano. V sodelovanju z lokalno upravo Wandsworth Council, organizira obiske kmetij, tržnic na debelo ter prireja šolska tekmovanja v trajnostnem vrtičkarstvu.

Sustainable Food in Urban Communities

Projekt Sustainable Food in Urban Communities  se osredotoča na razvoj nizkoogljičnih in učinkovitih urbanih prehranskih sistemov. Prebivalci mest so popolnoma odtujeni od kmetijske pridelave hrane, urbana prehranska kultura pa je vse bolj povezana s hitro, predelano in vnaprej pripravljeno hrano, ki jih najdemo v velikih supermarketih. Ti običajno niso navezani na lokalno okolje. Mnogo potrošnikov, zlasti tistih z nižjimi prihodki, zaužije premalo sadja in zelenjave, ker si tega ne morejo privoščiti ali pa to ni v njihovi navadi. Trenutni prehranski sistem ne zmore trajnostno zadovoljiti potreb po hrani v mestih. Posledice so negativni vplivi na okolje, pa tudi družbena neenakost pri dostopu do uravnotežene prehrane po dostopni ceni. Omrežje Sustainable Food in Urban Communities se osredotoča na tri področja ali faze.

PRIDELAVA sadja in zelenjave v mestu; v vrtovih, v parkih, na strehah, na balkonih, na zapuščenih zemljiščih itd., ohranjanje in izboljšanje rodnosti tal.

DOBAVA hrane na bolj trajnosten način – z vpogledom v dobavno verigo, s krajšanjem poti in zmanjšanjem ogljičnega odtisa.

UŽIVANJE več trajnostne hrane (lokalni pridelki, brez pesticidov, sezonski in sveži pridelki, itd.) in sprememba prehranskih navad (zmanjšanje deleža živalskih beljakovin in vnaprej pripravljene hrane), uživanje pridelkov, ki ustrezajo okoljskim in trajnostnim kriterijem (certificiranje) in zmanjševanje odpadkov (hrane in njene embalaže).

Vodilni partner projekta: Regija Bruselj

Druga partnerska mesta: Bristol, Amersfoort, Atene, Messina, Ourense, Oslo, Lyon, Göteborg in Vaslui

Oba primera kažeta, da lahko z urejanjem živilskih tržnic na tem področju izvedemo celo vrsto okoljskih intervencij na lokalni ravni, ki imajo učinke tudi v širšem prostoru. Strategije za zmanjševanje količine odpadkov, na primer, prispevajo k čistejšemu, bolj zdravemu lokalnemu okolju ter istočasno prispevajo k splošnemu zmanjševanju količine odpadkov na mestni in regionalni ravni. Ločevanje, predelava in kompostiranje imajo podobne učinke. Izboljševanje logistike z racionalnim načrtovanjem transporta dobrin za prodajo na tržnicah lahko pripomore k zmanjševanju prometa in posledično višji kakovosti zraka in zmanjšanju hrupa na lokalni ravni.

Če želite izvedeti več o trajnostni regeneraciji na urbanih območjih, preberite celoten članek v URBACT Tribune 2014 in sledite objavam na twitterju @URBACT #SustRegen ali pa se udeležite zaključne konference projekta Sustainable Food in Urban Communities!

Povezava do originalnega članka

Več informacij o urbanih prehranskih sistemih v URBACT Tribune 

URBACT NOVICE Februar 2015

Sorodne vsebine:

Prehranska politika je lahko vzvod za trajnostni lokalni razvoj

Mestne tržnice so odgovor!

Atene – Urbactova prestolnica hrane

Mednarodni festival tržnic ‘Love Your Local Market’

Londonske tržnice so pomembne

Socialna trgovina z ekološko pridelanimi in lokalnimi živili

Lokalno je tudi bolj trajnostno

Boljša hrana za boljše življenje

urbact.eu urbact.si

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Zbori za prostor: Zakaj javni promet ne bi bil brezplačen?

Ponedeljek, 21. maja 2018 ob 18h v Pritličju, Mestni trg 2, Ljubljana

Javni potniški promet prinaša nižje skupne družbene stroške prometa kot osebni promet, zato si mnogo mest želi spodbuditi njegovo uporabo. Kako cena vozovnic vpliva na uporabo javnega potniškega prometa? Bi brezplačni javni promet ključno vplival na večje število potnikov? Lahko po drugi strani nižja cena zniža kakovost javnega prevoza in s tem negativno vpliva na njegovo privlačnost? Kakšne so na tem področju konkretne izkušnje slovenskih občin? In kaj za vse našteto pomenijo nove oblike skupnih in deljenih prevozov?

Prostor kot omejena dobrina je od nekdaj naravno mesto konfliktov. Po obdobju poudarjanja zasebnih in posamičnih interesov se kot družba počasi obračamo k večji občutljivosti do varovanja javnega dobra tudi v prostoru. Da bi bili pri tem uspešni, moramo najprej vedeti, kaj je javni interes, zakaj potrebuje aktivno podporo, in na kakšen način se ga lahko uveljavi.

V okviru Mreže za prostor organizirata društvo Maja Farol in IPoP – Inštitut za politike prostora serijo javnih dogodkov, s katerimi želita ob konkretnih aktualnih temah opredeliti javni interes v urejanju prostora. Organizatorji želijo predvsem omogočiti predstavitev različnih vidikov javnega interesa med enakovrednimi sogovorniki v odprti moderirani razpravi.

Sedmi zbor bo potekal v ponedeljek, 21. maja 2018 od 18h do 20h v Pritličju na Mestnem trgu 2 v Ljubljani. Uvodno predstavitev teme bo pripravil in predstavil novinar Borut Tavčar.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt