Mestne tržnice so odgovor!

Tržnice so stare kot mesta sama in tako različne med seboj, kot so si različna mesta, v katerih se nahajajo. Ne glede na razlike pa vse ustvarjajo prostore srečevanja, posel in delovna mesta, poleg tega pa imajo tudi zelo velik potencial za uresničevanje trajnostnih politik in uvajanje novih trendov. Tukaj je nekaj namigov omrežja URBACT Markets.

Torej, kaj je bilo prej – tržnica ali mesto? Vprašanje je podobno tistemu o kokoši in jajcu. Vemo, da so tržnice stare kot civilizacija sama, tega se zavedajo zlasti antropologi, ki so na to temo naredili vrsto študij. Moj učitelj Jesus Contreras mi je pred tridesetimi leti povedal, da so bile tržnice v devetnajstem stoletju prostori, kjer so se ljudje srečevali in prirejali poroke, dandanes pa potekajo poroke v dvoranah in diskotekah.

Miselnost, da so tržnice kraji, ki jih mladi ljudje ne uporabljajo več, se sedaj začenja spreminjati, in mogoče bodo na tržnicah v kratkem začeli prirejati tudi poroke. Zahajanje na tržnico ponekod postaja velik hit. Če obiščete Camden Market v Londonu, boste videli, da je povprečna starost obiskovalcev precej nizka, zlasti poleti, ko jo preplavi tisoče mladih, ki se v Veliki Britaniji učijo angleščine, in drugih turistov. Eden od ciljev te tržnice je ponovno pritegniti lokalne kupce. V Barceloni, kjer so tržnice v glavnem živilske, pa jih mladi pari preplavijo v soboto zjutraj, ko kupujejo hrano. Vse pomembnejša se jim zdi zdrava prehrana, kakovostni, lokalni produkti in osebni stiki s ponudniki.

Food market_London

Tržnice v različnih mestih in državah delujejo različno, saj so neločljivo povezane z lokalno kulturo v antropološkem smislu. Med nedavnimi obiski londonskih tržnic, ki so jih organizirali britanski partnerji projekta URBACT Markets, smo spoznali posebnosti teh tržnic. Pogosto jih upravljajo zasebniki oz. podjetja, prav tako so pogosto del pobud v javnem prostoru ali poslovnih modelov »avtentičnih« in nepremičninskih projektov. Javni sektor tem zasebnim iniciativam, ki bi lahko ustvarjale dobiček na okoliških območjih in ki bi lahko koristile mestnemu načrtovanju, storitvam in zaposlovanju, dovoljuje, da delujejo po pravilih prostega trga, dokler ne delujejo v nasprotju z interesi lokalne skupnosti. Lokalne oblasti tako pogosto samo nadzirajo dogajanje, ne da bi ga aktivno soustvarjale.

V južni Evropi tržnice navadno upravlja javni sektor. Torino, Atene in Barcelona so primeri mest, kjer je lokalna oblast močna vpletena v upravljanje objektov in ponudbe. S tem zagotovijo, da so te storitve pomemben del oskrbe s hrano, istočasno pa koristijo delovanju mesta. Javno-zasebna partnerstva v teh primerih delujejo bolj v prid javnega sektorja, medtem ko je to v anglosaškem svetu večinoma ravno obratno.

Verjetno bi lahko bilo zbližanje obeh skrajnosti koristno za oba modela. Vendar se razlike ne nanašajo samo na stopnjo vpletenosti javnega in zasebnega sektorja, temveč tudi na to, kakšno tržnico si želimo. V južni Evropi sta prehranska kultura in gastronomija pomemben del vsakdanjega življenja in sta bistvena sestavina vseh večjih tržnic. Tega nismo opazili v Londonu in Vroclavu, kjer se hrana prav tako pojavlja na tržnicah. Ustvarjanje prodaje v povezavi z ozaveščanjem o zdravi prehrani in prednostih lokalne pridelave lahko tržnicam pomaga izboljšati kakovost življenja tistih, ki živijo v mestih.

Thai_market_food_01

Obstajajo torej zelo različni pristopi, vsekakor pa ni mogoče zanikati, da so tržnice zelo uporabna orodja za preobrazbo mest, naj bo z zasebnim, javnim ali kombiniranim pristopom. Pripomorejo lahko k regeneraciji sosesk in družbeni koheziji, ustvarjajo zaposlitve in krepijo mala in srednje velika podjetja, distribuirajo produkte, se poslužujejo trajnostnih praks in jih promovirajo, spodbujajo zdravo prehrano in življenjski slog in še mnogo drugega.

Pri oblikovanju takšne strategije pa je potrebno upoštevati nekaj predpostavk:

1. Posel mora biti profiten, ali povedano drugače, tržnice morajo biti ekonomsko vzdržne.

2. Razvoj in izboljšanje tržnic ter posledično tudi lokalnega okolja morajo podpirati tako prodajalci kot tudi lokalne oblasti. Strinjati se morajo o ciljih pa tudi o ukrepih in financiranju. Usklajeni morajo biti glede upravljanja in strategije.

3. Lokalne oblasti morajo o tržnicah razmišljati celostno, pri tem upoštevati urbano načrtovanje in imeti poleg gospodarskih v mislih tudi okoljske in družbene koristi.

Mesta so kompleksni ekosistemi, kjer kakovost življenja določa mnogo dejavnikov. Tržnice so orodja, ki omogočajo izboljšave na veliko področjih. Priročnik, ki ga pripravljamo pri projektu URBACT Markets, bo predstavil prednosti in priložnosti, ki jih lahko ustvarijo tržnice, pa tudi nekaj primerov dobrih praks v partnerskih mestih: Atiki, Barceloni, Dublinu, Londonu, Pecsu, Suceavi, Torinu, Toulousu in Vroclavu.

Ne zamudite naslednje epizode … se nadaljuje …

Núria Costa – vodilni partner omrežja URBACT Markets

Fotografija: Raging Wire on flickr

Povezava na originalni članek

Več:

URBACT Markets

Atene – Urbactova prestolnica hrane

1 comment

Write a response

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri