Trajnostna, zdrava hrana je v Evropi vroča tema in s to obsežno temo se sedaj ukvarja tudi nov Urbactov projekt. Ko je bilo pred časom razkrito, da je konjsko meso prisotno v številnih proizvodih iz govejega mesa po Evropi, so postali potrošniki jezni in nezaupljivi. Ta prehranski škandal je dal projektu Sustainable Food in Urban Communities še večji pomen. Medtem ko projekt začenja svojo izvedbeno fazo, si poglejmo, kaj je njegov cilj in s kakšnimi izzivi se soočajo partnerska mesta.
Stephanie Mantell, koordinatorka projekta iz Bruslja, pravi, da afera s konjskim mesom poudarja pomen njihovega projekta. “Potrošniki so zaskrbljeni in se čutijo zavedene,” pravi. “Iščejo živilske proizvode in proizvajalce, ki jim lahko zaupajo. Povečano zanimanje in zavedanje o izvoru hrane, ki jo jemo, je priložnost, da se spodbudi prehod na bolj trajnostne načine prehranjevanja in povečanje števila krajših in preglednejših dobavnih verig.”
To so cilji tega ambicioznega dvoletnega projekta, pri katerem sodeluje deset partnerskih mestih. Projekt bo proučil okoljski vpliv hrane na vseh stopnjah živilske verige; iskal bo načine za zmanjšanje količine živilskih odpadkov in ugotavljal, kako so se meščani oddaljili od hrane ter jih spodbujal, da izbirajo lokalno pridelane, zdrave pridelke, in da se, če je mogoče, vključijo v njihovo proizvodnjo.
Tretjina naše hrane propade
Po podatkih Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo predstavlja hrana 30 % svetovne porabe energije in je odgovorna za več kot 20 % svetovnih emisij toplogrednih plinov. V svetovnem merilu je približno tretjina vse hrane, proizvedene za prehrano ljudi, izgubljene ali odpade med postopkom.
Projekt je razdeljen na tri glavne dele:
– Pridelava, ki vključuje omogočanje gojenja hrane na mestnih zemljiščih, kmetijah in vrtovih.
– Dobava z vpogledom v dobavno verigo, s krajšanjem poti in zmanjšanjem ogljičnega odtisa.
– Uživanje s poučevanjem ljudi o pripravi hrane in zdravi prehrani ter dviganjem zavesti o kakovostni lokalni proizvodnji.
Partnerska mesta odsevajo široko paleto različnih situacij in izzivov. Poleg vodilnega partnerja Bruslja so to Bristol (VB), Atene (Grčija), Mesina (Italija), Lyon (Francija), Göteborg (Švedska), Oslo (Norveška), Ourense (Španija), Vaslui (Romunija) in Amersfoort (Nizozemska).
Prestolnice so gosto poseljene, zato imajo manj možnosti za spremembo urbanih površin v vrtove. V Atenah tako načrtujejo nekaj simboličnih »zelenih ulic«, v Oslu pa spodbujajo »zelene strehe« kot dodatne vrtne prostore, ki dajejo tudi boljšo izolacijo stavbam in torej zmanjšujejo ogljični odtis. V Bruslju uvajajo zamisel o »užitnih parkih«, ki jih ne sestavljajo le občinske cvetlične gredice, temveč tudi pridelki, s katerimi si lahko meščani postrežejo.
Ponovno prisvajaje javnega prostora za hrano
»Jasno je, da si v Bruslju ne bomo prizadevali biti samozadostni,« pravi Stephanie Mantell. »Toda ne gre le za količine proizvedene hrane, temveč tudi za ozaveščenost. Raziskujemo različne perspektive mestnega kmetijstva, ne samo pridelavo, ampak tudi simbolno ponovno prisvajanje javnih prostorov, ki se drugače ne uporabljajo na pozitiven način.«
Nekaj mest ima močne prehranske tradicije, ki jih želi projekt ponovno obuditi in okrepiti. Messina, na primer, ki je aktivna v gibanju Slow Food, želi v boju z brezposelnostjo pomagati z usposabljanjem mladih v umetnosti priprave sicilijanskih specialitet. Na ta način želi spodbuditi razvoj novih start-up podjetij v okviru načrtovane Univerze gastronomske znanosti.
Španski Ourense gosti galicijske gastronomske festivale in časti svoje tržnice, vendar je obdan z zapuščenimi kmetijskimi zemljišči v okoliških vaseh, ki jih želi oživiti. Lyon je s svojimi 65 tržnicami prav tako gastronomska prestolnica, to kulturo pa želi razširiti tudi na socialno ogrožene državljane.
Amersfoort, ki je bil lani imenovan za nizozemsko »prestolnico okusov«, zelo aktivno dela na svoji prehrambni tradiciji in mestne oblasti nudijo dobrodošlo podporo pobudam od spodaj navzgor za spremembo rabe zemljišč za pridelavo.
Generacija, ki ne zna več kuhati
Ravno nasprotno pa so v Bristolu, kot v večjem delu Velike Britanije, mnogi državljani izgubili stik s prehransko kulturo v tolikšni meri, da cela generacija ne zna več kuhati. Odvisna je od vnaprej pripravljenih obrokov ali hitre hrane, kar ima zaskrbljujoče posledice za javno zdravje, kot je porast debelosti. Koordinatorji projekta so tam odkrili »živilske puščave«, območja, kjer svežih pridelkov ni na voljo, zato želijo s številnimi pobudami izboljšati dostop vseh državljanov do trajnostne hrane.
Partner, ki predstavlja odličen zgled za druge, je romunski Vaslui, ki je ohranil tradicijo skrbi meščanov za lastno hrano, s svojimi vrtovi in pridelavo hrane. Doslej so v mestu odprli le en velik supermarket. »Projekt pomaga našim romunskim partnerjem bolj ceniti tisto, kar že imajo,« pravi Stephanie, »in poskusiti to, če je le mogoče, tudi ohraniti. Prav tako daje navdih drugim partnerjem.«
Skandinavska partnerja Oslo in Göteburg imata sicer krajšo rastno sezono, vendar sta prvaka v pridelavi ekološke hrane. V šolskih obrokih želi imeti Göteburg 50 % organskih (ekološko pridelanih) sestavin in 100 % ekološkega mesa. Na tradicionalnem mednarodnem srečanju v Göteburgu konec maja so udeleženci obiskali šolske menze. »Uspelo jim je doseči, da je cena obroka samo 1 € na učenca,« pravi Stephanie. »To nam daje navdih, da lahko z odločitvami na politični ravni uspemo znižati tudi ceno ekološko pridelane hrane.«
Doseganje socialno ogroženih
Poseben poudarek tega projekta v vseh mestih so gospodinjstva z nizkimi dohodki, kjer imajo družine manj možnosti odločanja in obstaja večja verjetnost, da je njihova prehrana manj kakovostna. »V Bruslju živi približno četrtina prebivalstva pod pragom revščine,« pravi Stephanie. »To je res prioriteta, na kateri bomo tukaj delali – želimo jih doseči in vključiti.«
Obstaja določeno prekrivanje s projektom Markets, zato so stike z vodilnim partnerjem tega projekta, Barcelono, že vzpostavili. Stephanie pravi: »S tem projektom želimo sodelovati, da bi dobili boljši pregled nad vsem, kar se dogaja, in bi lahko vse bolj strateško povezali.«
Naslednji koraki
Mednarodne delavnice projekta Sustainable Food in Urban Communities so razdeljene na tri teme: pridelava, dobava in uživanje. Naslednja bo na temo pridelave od 10. do 20. septembra 2013 v Oslu.
Februarja 2014 bo Bruselj gostil vmesno konferenco z evalvacijo rezultatov delavnic na vse tri teme. Drugi sklop delavnic prihodnje leto bo na temo pridelave aprila v Mesini, dobave junija v Lyonu in uživanja septembra v Vasluiju. Marca 2015 pa bodo Atene gostile zaključno konferenco o vseh treh temah.
Več:
Sustainable Food in Urban Communities – spletna stran Urbact (ang)
Sustainable Food in Urban Communities – spletna stran projekta (ang)
Inovativni načini pridelave hrane: navdih iz nizozemskega mesta Amersfoort – Urbact Blog (ang)
