Atene so naredile velik korak – od mesta z 0-% stopnjo samooskrbe s hrano do uvrstitve prehranske politike med ključne politične prioritete.
Atene, zgodovinsko mesto, ki je postalo moderna prestolnica: kako pa je s prehransko kulturo?
Atene so edinstvena evropska prestolnica s 3000-letno zgodovino in eno najgosteje poseljenih območij v EU. Občina Atene obsega samo strogo mestno jedro, kjer stanuje 660.000 ljudi. Širše metropolitansko območje pa vključuje skoraj celotno regijo Atika s 58 občinami in s 3,75 milijona prebivalcev. Če v metropolitansko območje štejemo še bližnja satelitska mesta Kalkido, Thivo in Korint je to že pol grškega prebivalstva. V zadnjih dveh desetletjih je število priseljencev v Atene vrtoglavo naraslo, tako da danes gostijo skoraj vse civilizacije in narodnosti tega sveta.
Kako pa je s sistemom oskrbe s hrano? Obdelovalne površine v Atiki so se zaradi širjenja mesta močno zmanjšale, pri čemer so bila določena območja še posebej na udaru. Tako je na primer v Mezogeji, v vzhodni Atiki, ki je bila včasih središče kmetijstva, sedaj pa gosti novo mednarodno letališče Eleftherios Venizelos. Podobno je z območjem Thriasio Pedion v zahodni Atiki, ki je bilo prav tako kmetijsko, zdaj pa je tam logistično-industrijsko središče in tako zemljišč za pridelovanje hrane ni več. V Atiki tako vse kmetijske pridelke uvažajo iz ruralne Grčije ali iz tujine. Atene same pa kmetijske proizvodnje sploh nimajo in so dosegle 0-% stopnjo samooskrbe s hrano.
Kar se tiče povpraševanja po hrani so Grki na splošno, Atenčani pa še posebej, opustili zdravo tradicionalno mediteransko prehrano in se usmerili k trenutnemu »globalnemu« načinu prehranjevanja. Kot pravi Giorgos Keranis, strokovnjak za prehrano in sodelavec atenske agencije za razvoj in destinacijski menedžement, »so gospodinjstva v zadnjih 35 letih popolnoma spremenila svoje prehranske navade in opustila tradicionalno grško prehrano ter prevzela zahodnjaški način prehranjevanja, ki temelji na mesu, maščobah in vnaprej pripravljeni hrani; poraba mesa na primer se je v zadnjih desetletjih povečala za več kot štirikrat. Tako je nastal začaran krog, urbanizacija je izrinila kmetijstvo, sledilo je uvažanje hrane in prehranske navade so se spremenile zaradi omejene ponudbe na eni strani in povpraševanja po uvoženi »sodobni zahodni« hrani na drugi. Ta preskok je opaziti tudi pri restavracijah in gostinskih storitvah, kjer je težko najti jedilnik, ki bi bil v celoti pripravljen iz lokalnih pridelkov in bi predstavljal pristno grško hrano.«
Iz zgoraj opisane situacije bi sklepali, da mesto s prehrano povezanih pobud ne bo dobro sprejelo. Še zlasti ne v času krize, ko je prehrana osnovna potreba, ne nekaj, kar bi izboljševali. Kljub temu se zdi, da odnos do postopkov pridelave, proizvodnje, dobave in potrošnje hrane pridobiva pozornost posameznikov, družin, skupin, organizacij in s hrano povezanih podjetij v Atenah.
Otroci skrbijo za zelenjavni vrt v vrtcu v Plaki
Atene preko agencije za razvoj in destinacijski menedžement kot projektni partner sodelujejo v Urbactovem omrežju Sustainable Food in Urban Communities. Prav zaradi sodelovanja v tem projektu teme, kot so urbano kmetijstvo, prehrana, prehranska vzgoja, dobava hrane in zelene zaposlitve, na lokalni ravni stopajo v ospredje.
Hrana je osrednji element tudi drugih dveh projektov, v katera so vključeni lokalni akterji. Regija Atika je partner projekta URBACT Markets, ki se ukvarja z živilskimi tržnicami. Nedavno pa se je Urbactu v okviru projekta Gastronomic Cities, ki se posveča lokalnim gastronomskim strategijam, pridružila še Občina Koridalos. Širše območje Aten je na dobri poti, da postane Urbactova prestolnica hrane. Omrežja delijo veliko izzivov, zato se bodo priložnosti za sodelovanje gotovo še razvile. Elpida Papadopoulou iz Regije Atika in Andreas Alexopoulos iz mesta Koridalos se strinjata, da je Urbact edinstvena priložnost za razvijanje partnerstev. Kot pravi Elpida Papadopoulou »se sedaj o vprašanjih, povezanih s hrano pogovarjamo z deležniki, ki so člani več lokalnih podpornih skupin, kar brez Urbacta ne bi bilo mogoče«.
Prehranska politika kot ključna prioriteta politične agende
Procesi participativnega odločanja in vključevanja javnosti v oblikovanje politik so v Grčiji šibki, zato na začetku ni bilo enostavno zgraditi zaupanja med deležniki, ki so vključeni v lokalno podporno skupino projekta Sustainable Food in Urban Communities. Poleg tega je politika »trajnostne hrane« za grške razmere popolna novost, tako na nacionalni kot lokalni ravni odločanja. Zato je pomembno, da se prehranska politika prebije na agendo v grškem glavnem mestu. To zahteva, da se akterji na občinski ravni vključijo v diskurz o prehranski politiki, razumejo njen pomen in čim prej sprejmejo okvir za sistematično oblikovanje in uresničevanje politike.
To seveda ne pomeni, da Občina Atene, civilna družba in gospodarski akterji ne izvajajo ukrepov ali projektov, ki so povezani s trajnostno hrano. Ravno nasprotno, odvija se veliko aktivnosti, povezanih s temami, ki si jih prizadeva promovirati Sustainable Food, na primer šolski zelenjavni vrtovi, Biowaste – program, ki spodbuja kompostiranje prehranskih odpadkov, podporni prehranski programi za ranljive skupine in dovoljenja za razvoj organskih tržnic v mestnem jedru (slednje zaradi zakonskih ovir še ni uresničeno). Poleg tega potekajo tudi skupinski javni kuharski programi za revne in dogodki, ki spodbujajo lokalno gastronomijo, trgovine in restavracije se usmerjajo k lokalnim produktom, akademska prizadevanja spodbujajo premik k zdravi prehrani, nevladne organizacije spodbujajo trajnostne prehranske paradigme.
Kljub temu je nujno okrepiti šibko povezava med občino in civilno družbo ter izzvati preskok med namerami po spodbujanju trajnostne hrane in dejanji. George Keranis pravi, da »moramo uveljaviti participativno politiko in spodbujati krovno politiko o kmetijskih pridelkih, ki bo temeljila na podatkih, strategiji in konkretnih ciljih. Urbactova metoda se je že izkazala kot enkratno orodje za oblikovanje dobro zastavljene strategije. In če smo iskreni, je treba še veliko storiti, saj smo še vedno na samem začetku«.
Druge ideje ekipe Sustainable Food so še v povojih, vendar bi se lahko razvile v velike posege; v nekaterih primerih si želijo nasloviti širša vprašanje urbane regeneracije. Vzpostavitev občinske kmetije v četrti Elaionas (na opuščenem industrijskem območju, ki leži med Atenami in Pirejem) bi lahko sprožila razprave o regeneraciji celega območja, ki ga zdaj zaznamujejo socialni problemi in deprivacija. Z iskanjem primernih občinskih zemljišč, ki bi lahko bila uporabljena za urbane vrtove, je mogoče ustvariti pogoje za urbano prenovo. Z obnovo prsti in vzpostavitvijo zelenjavnega in zeliščnega vrta na območju zapuščene Platonove akademije bi lahko nastali odlični pogoji za opolnomočenje soseske, pobuda pa ima močno podporo prebivalcev. Poleg tega potekajo pogovori o dejavnostih za širšo javnost, kot so brezplačni tečaji ekološkega kmetovanja ali razdeljevanje paketov pripomočkov za ekološko kmetovanje za majhne urbane vrtove.
Ustvarjanje novega razumevanja prehranske politike
Projekt je omogočil sodelovanje skupine ključnih deležnikov v obliki lokalne podporne skupine, katere velikost in struktura sta je nekaj časa spreminjali. Kot pravi George Keranis na začetku niso bili čisto prepričani, kako naj se vzpostavljanje skupine lotijo. Najprej so želeli sestaviti veliko in vključujočo lokalno podporno skupino, po zgledu Urbactove metodologije pa so se nato odločili za manjšo in učinkovitejšo skupino. Nato so se lotili ustvarjanja referenčnega okvira vprašanj, povezanih s prehransko politiko v Atenah, k čemur so po svojih najboljših močeh prispevati člani skupine.
“Po pričakovanjih so bili njihovi prispevki različni, toda tokrat so se udeleženci sami odločili, kako želijo sodelovati in niso bili prisiljeni v nobeno od aktivnosti. Tako imamo dober vpogled v to, kaj lahko od katerega od udeležencev pričakujemo in kam lahko ciljamo. Vsekakor se zdi najučinkoviteje sodelovati s tistimi, ki so pripravljeni sodelovati, kot vse siliti v enak angažma.”
Po začetni fazi je skupina sestavljena iz deležnikov z različnih področij: ekološki kmetovalci, ki delujejo na ekoloških živilskih tržnicah, Tehnološka univerza v Pireju, grški gastronomski muzej, organizacija Earth, nevladne organizacije, ki se ukvarjajo s trajnostnim razvojem, občinska radijska postaja, organizacije pravične trgovine, kot je Alternative Trade Network, kuharji, Gastronomos – revija o hrani z največjo branostjo v Grčiji, občinski vrtec v Plaki in predstavniki občine – od podžupanov do politikov z različnih sektorjev. Kot pravi Dina Tsamourtzi: »njihova vključenost in pripravljenost za sodelovanje sta bili pomembni za projekt in pozitivno vzdušje, kar pa seveda ne pomeni, da bo tudi v prihodnje vse teklo brez težav, zato moramo vzpostaviti dobro okolje za delo.« Izkušnje drugih mest so olajšale učni proces: Bruselj kot vodilni partner, Lyon in Amersfoort pa tudi mesta, kot je Messina, ki se soočajo s podobnim južno evropskim političnim okoljem, so bila za člane Atenske lokalne podporne skupine izjemen navdih.
Junij 2014: Urbactovci združili moči za dogodek
Kot smo že povedali, so Atene center treh Urbactovih projektov, ki so povezani s hrano, in potem ko so se srečali na nacionalnih seminarjih, je bilo samo vprašanje časa, kdaj se bodo nastale sinergije udejanjile. 27. junija so se tako Atene, Koridalos in Regija Atika zbrali pri glavnem vhodu na historično osrednjo atensko tržnico »Varvakeikos« in pripravili dogodek, ki so ga poimenovali »Atene, prestolnica okusa«. Dogodek je potekal ob razglasitvi mednarodnega dneva tržnic, ki so ga predlagali partnerji projekta URBACT Markets. Dogodek je potekal nasproti vhoda na tržnico v prostorih Synathine, ki je kot prostor za aktivne državljane namenjena začasni rabi organizacij civilne družbe in nevladnih organizacij. Projekt Synathina je sicer eden od petih prejemnikov nagrad Bloomberg City Challenge.
Priprava tradicionalnih afganistanskih jedi
Dogodek so koordinirali štirje znani grški kuharji, vodje restavracij, ki v svojih kuhinjah uporabljajo ekološke in lokalne produkte. K sodelovanju pa so organizatorji povabili tudi predstavnike etničnih skupnosti. Pri društvu nigerijskih žena in afganistansko društvo priseljencev in beguncev so pripravili tradicionalne obroke ter tako Atenčane seznanili s svojo gastronomsko kulturo. Organizatorji so sledili zamisli, da lahko hrana združi in poveže različne skupine prebivalcev mestnega jedra, ob tem pa so upoštevali tudi načela trajnosti, socialne vključenosti in raznovrstnosti prehranske kulture v Atenah. Istočasno so obiskovalce seznanili s tremi domačimi Urbactovimi projekti.
Naslednji koraki
Giorgos Keranis meni, da je umestitev trajnostne prehrane na politično agendo že velik dosežek. Partnerji se sicer zavedajo, da imajo ukrepi, za katere si prizadevajo predvsem simbolični in vzgojni učinek. Želijo si predvsem, da bi vplivali na odnos mlade generacije do hrane. Jasno je, da z urbanimi vrtovi v Atenah ni mogoče zadovoljiti potreb po hrani v prestolnici. Za resnične spremembe v pridelavi hrane in dobavnih modelov je potreben širši pristop, predvsem pa drugačno mišljenje. So pa ponosni, da so skupaj uspeli lokalno oblast prepričati, da v ključne strategije vključi tudi prehranske politike.
Več:
Sustainable Food in Urban Communities
