Zakaj je krepitev usposobljenosti mestnih deležnikov sedaj pomembnejša kot kdaj koli prej

21. 01. 2015

Eddy Adams; prevod in priredba Petra Očkerl

Ponovno smo na terenu. Med oktobrom 2014 in začetkom leta 2015 URBACT organizira informativne dneve v vseh državah EU. Mesta, ki sodelujejo v programu, imajo priložnost deliti svoje zgodbe o uspehu iz iztekajočega se programa. Za nas, Urbactovo ekipo, pa je to priložnost, da predstavimo načrtovane novosti programa URBACT III.

Istočasno se lahko v živo prepričamo, kakšno je stanje na terenu. Zato smo pri pripravi informativnih dni tesno sodelovali z ministrstvi ter pri tem upoštevali trenutne usmeritve in prioritete, ki jih načrtujejo v novem programskem obdobju.

Moje izkušnje iz Rige

Na prvem od informativnih dni, ki je sredi oktobra potekal v Rigi, sem se kar nekaj naučil. Medtem ko je večina Evrope uživala v neznačilno visokih temperaturah, smo imeli v latvijski prestolnici temperature pod ničlo. To je bilo zame nekaj novega. Spoznal sem tudi kontroverzni model zbiranja finančnih sredstev, ki je vključeval tudi dajatve na javne storitve, s katerimi so Latvijci zgradili novo, ikonično stavbo nacionalne knjižnice. Najpomembnejša lekcija, ki se jo odnesel iz Rige, pa je zanimanje latvijskih občin za drugačeno sodelovanje z deležniki. Sedaj tudi bolje razumem, kakšen izziv to predstavlja za večino od njih.

Med panelom, namenjenem vprašanjem udeležencev, je nekdo vprašal: »Toda, kako lahko sodelujemo s prebivalci in drugimi deležniki?«. Popolno vprašanje, tako popolno, da bi na dogodkih, kot je ta, lahko kdo pomislil, da smo ga načrtovali. Vendar je bilo vprašanje pristno, in pričakujem, da se bo v naslednjih tednih še pojavilo.

Povezovanje Bruslja z dogajanjem v Rigi

Oktobra je bila krepitev usposobljenosti mestnih deležnikov ves čas v središču pozornosti. Dogodek na to temo je na Open Days v Bruslju organiziral tudi URBACT. V prepolnem prostoru danskega poslanca sta poljski javni uslužbenec in grški aktivist in nevladnik navdušeno govorila o tem, kako jima je program URBACT pomagal pri poklicnem razvoju. Izkušnje z Urbactom sta povezala s svojima vlogama v mestu ter pojasnila, kako je sodelovanje v projektu, na Urbactovih nacionalnih izobraževanjih, na poletni univerzi in izobraževanjih za lokalne politike vplivalo na to, kako sedaj delata.

Pomen krepitve usposobljenosti deležnikov so izpostavili tudi drugi dogodki v mesecu oktobru. Na srečanju Urban Development Network, ki ga je organizirala Evropska komisija, so izpostavili priložnosti za mesta v novem programskem obdobju. Na dogodku je bilo veliko govora tudi o novih teritorialnih instrumentih (Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost in Celostne teritorialne naložbe) in o izzivih, ki jih nekatera mesta pričakujejo pri uporabi teh instrumentov. Močan poudarek na celostnih inovativnih pristopih je podkrepil navdihujoč nastop podjetnice Eve Gladek, ki je izpostavila, da se vloga občin spreminja, saj vse bolj postajajo posrednice in podpornice.

Slednje opažajo tudi Urbactove delovne skupine, še zlasti Delovna skupina za socialne inovacije.

Krepitve usposobljenosti v središče

Zgoraj omenjeno vprašanje iz publike v Rigi skupaj z drugimi tukaj predstavljenimi dejstvi potrjuje našo odločitev, da krepitev usposobljenosti mestnih deležnikov postavimo v samo središče novega Urbactovega programa. Tekom programa URBACT II se je to vseskozi kazalo kot izjemno pomembno. Dejavnikov, ki so na vplivali je več: zmanjševanje javnih sredstev zaradi gospodarske krize, nenehni vpliv tehnologije in spreminjajoča se pričakovanja javnosti do javnih storitev. Posledica je naraščajoč pritisk na mestne uslužbence, da delajo drugače, bolj učinkovito in inovativno. Vloga mestnih oblasti se torej spreminja in prilagajanje na spremembe pa se od mesta do mesta močno razlikuje.

Kaj se je torej Urbactova ekipa naučila v iztekajočem se programu? Ogromno! Zaenkrat bom izpostavil naslednje:

–       Povpraševanje po platformah za izmenjavo znanja (skupni prostor, kjer se gradi zaupanje med udeleženci) je veliko.

–       Dobro načrtovane priložnosti za učenje s poskušanjem so zelo koristne. Odličen primer za to je Urbactova poletna univerza, na kateri udeleženci preizkušajo svoje predloge na izmišljenem mestnem okolju

–       Programi krepitve usposobljenosti, v katerih sodelujejo različni tipi deležnikov so zelo učinkoviti, saj zagotavljajo prisotnost različnih perspektiv.

–       Zbirke orodij so zelo uporabne, vendar imajo močnejši učinek, kadar se jih pospremi z inštruktorji in mentorji.

–       Izvoljeni predstavniki so zelo veseli priložnosti, ko se lahko učijo od kolegov v drugih mestih. Tako kažejo izkušnje našega pilotnega izobraževalnega programa za lokalne politike.

Vse te ugotovitve smo upoštevali tudi pri pripravi novega programa. Še vedno pa mesta vabimo, da nam povejo, kaj si želijo in kaj pričakujejo v novem programskem obdobju. Vaše predloge lahko z nami delite preko družabnih omrežij in spletnih kanalov. Seveda pa nam jih lahko zaupate tudi v živo na informativnih dneh. Srečanja z vami se že zelo veselimo!

Povezava do originalnega članka

URBACT INFO DAN Slovenia

URBACT NOVICE December

urbact.eu urbact.si

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Zbori za prostor: Zakaj javni promet ne bi bil brezplačen?

Ponedeljek, 21. maja 2018 ob 18h v Pritličju, Mestni trg 2, Ljubljana

Javni potniški promet prinaša nižje skupne družbene stroške prometa kot osebni promet, zato si mnogo mest želi spodbuditi njegovo uporabo. Kako cena vozovnic vpliva na uporabo javnega potniškega prometa? Bi brezplačni javni promet ključno vplival na večje število potnikov? Lahko po drugi strani nižja cena zniža kakovost javnega prevoza in s tem negativno vpliva na njegovo privlačnost? Kakšne so na tem področju konkretne izkušnje slovenskih občin? In kaj za vse našteto pomenijo nove oblike skupnih in deljenih prevozov?

Prostor kot omejena dobrina je od nekdaj naravno mesto konfliktov. Po obdobju poudarjanja zasebnih in posamičnih interesov se kot družba počasi obračamo k večji občutljivosti do varovanja javnega dobra tudi v prostoru. Da bi bili pri tem uspešni, moramo najprej vedeti, kaj je javni interes, zakaj potrebuje aktivno podporo, in na kakšen način se ga lahko uveljavi.

V okviru Mreže za prostor organizirata društvo Maja Farol in IPoP – Inštitut za politike prostora serijo javnih dogodkov, s katerimi želita ob konkretnih aktualnih temah opredeliti javni interes v urejanju prostora. Organizatorji želijo predvsem omogočiti predstavitev različnih vidikov javnega interesa med enakovrednimi sogovorniki v odprti moderirani razpravi.

Sedmi zbor bo potekal v ponedeljek, 21. maja 2018 od 18h do 20h v Pritličju na Mestnem trgu 2 v Ljubljani. Uvodno predstavitev teme bo pripravil in predstavil novinar Borut Tavčar.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt