Že na poti z letališča proti središču Dublina sem opazila, da irskemu glavnemu mestu po eni strani uspeva ohranjati svojo tradicionalno avtentičnost in duh po preteklosti, a je po drugi strani še kako živo. V svežem večeru sem prispela na kampus, kakršnega si večina študentov iz naših koncev predstavlja samo v sanjah. Mešanica podob z razglednic angleških univerz in ameriških Ivy league kampusov ter skrivnostnosti, ki veje iz filmov o Harryju Potterju. Trinity College omogoča nastanitev skoraj 700 študentom in zaposlenim in čeprav so zgradbe stare že kar nekaj desetletij so prostori v njih izjemno dobro vzdrževani in bivanje prijetno.
Potopis
Destinacija: Trinity College, Dublin, Irska
Namen: Poletna univerza Urbact 2013 (za lokalne podporne skupine)
Urbactova poletna univerza je namenjena članom lokalnih podpornih skupin, t.j. posameznikom, ki v svojih mestih pripravljajo lokalne akcijske načrte, istočasno pa so tudi člani transnacionalnih mrež – Urbactovih projektov. Na njej smo poleg predstavnikov lokalnih podpornih skupin sodelovali tudi predstavniki točk obveščanja iz različnih držav, ki skrbimo za razširjanje glasu o programu Urbact po Evropi. Ker smo povečini tudi sami aktivni na področju urejanja prostora ali pa vsaj angažirani publicisti, smo z veseljem tudi vsebinsko sodelovali v bogatem programu, ki ga je pripravila ekipa sekretariata programa Urbact.
Program, ki je potekal tri dni, je bil zastavljen kot učni proces reševanja problema, vse od detekcije ključnih težav do zasnove lokalnega akcijskega načrta v namišljenem mestu Allium. Allium je primer evropskega mesta s tipičnimi težavami, tako raznolikimi in obsežnimi, da smo se z njimi ukvarjali v osmih tematskih sklopih:
1. Skupni javni prostori (angl. Shared public spaces)
2. Mešana raba mestnih središč
3. Spodbujanje podjetništva
4. Odprte inovacije za trajnostna mesta
5. Javne storitve za 21. stoletje
6. Človeški kapital
7. Prehod v nizkoogljično družbo
8. Privlačno mesto za mlade – za delo in življenje
Udeleženci smo se tako urili v praktični rabi metode Urbact z improvizirano lokalno podporno skupino, ki smo jo tvorili raziskovalci, mestni uradniki, učitelji, podjetniki itd. iz vseh koncev Evrope. Prejeli smo natančen opis mesta Allium, njegovih težav in želja po izboljšanju stanja. Glede na svoj fokus (naj bodo to mladi, podjetništvo ali kaj drugega) smo se nato lotili reševanja problema, ki pa je bilo ravno zaradi načrtovanega učnega efekta obrnjeno na glavo. Po oblikovanju problemskega drevesa smo izdelali drevo rešitev, nato smo zastavili želene rezultate in iz teh nazadnje izpeljali relevantne aktivnosti. Reševanje mestnih izzivov, ki jih je treba videti v kontekstu celotnega mesta, kar je bil prav tako pomemben aspekt delavnic, namreč pogosto poteka tako, da začnemo z načrtovanjem dejavnosti in aktivnosti še preden smo se dodobra vprašali, kaj pravzaprav želimo spremeniti in kaj doseči. Namen delavnic je torej bil usmeriti člane lokalnih podpornih skupin k oblikovanju lokalnih akcijskih načrtov na tak način, da je končno sprejete aktivnosti mogoče upravičiti z zaznanimi problemi in želenimi dosežki, ki jih je skupina določila na svojih predhodnih srečanjih.
Delo po skupinah so popestrila jutranja in večerna predavanja strokovnjakov, županov, predstavnikov lokalne in evropske politike. Še posebej motivacijska sta bila prispevka arhitektke iz pisarne Gehl Architects Camille van Deurs in Furia Honsella, župana nam bližnjega Vidma v Italiji. Camille je v prispevku z naslovom Cities for People predstavila delo svoje pisarne v različnih mestih po svetu, pri čemer je posebej poudarila pomen ljudi tako kot ciljnega prejemnika njihovih posegov kot tudi pomembnega akterja pri njihovem načrtovanju. V svoje delo tako vselej vključujejo predloge prebivalcev, v nekaterih primerih pa so ti celo edina oporna točka pri preurejanje javnih prostorov. Učinke svojih intervencij skušajo ponazoriti tudi z izračuni o dejanski rabi in načinu rabe javnega prostora, ki ga spreminjajo, ter tako zasledovati uspešnost svojega dela.
Furio Honsell je naredil izjemen vtis s predstavitvijo svojega dela v neuradni prestolnici Furlanije – Julijske krajine. Nanizal je izzive, cilje in uresničene spremembe, med katere je vključil vrsto šal na eni in globokih misli o pomenu županskega dela na drugi strani. Povedal je, da se je programu Urbact približal, ker je želel rešiti probleme, ki se pojavljajo v zvezi z Romsko skupnostjo. Zelo se mu zdi pomembna skrb za vse člane družbe in vključevanje vseh v luči t.i. »for-all movement«. Kot primer oddaljenosti nekaterih institucij in organizacij od mestnega prebivalstva je podal nogometni klub Udinese, v katerem ne igra niti en nogometaš iz domačega mesta. Publiko je prepričal s svojo teatralnostjo, pronicljivostjo in izkazano strastjo do svojega dela.
Izjemno poveden je bil kratek govor poljskega poslanca v evropskem parlamentu in predsednika delovne skupine Urban Intergroup, sociologa Jana Olbrychta, ki je poudaril, da morajo biti lokalni politiki, če želijo biti pri izpolnjevanju svojih ciljev uspešni, obdani s strokovno dobro podkovanimi sodelavci. Kot take si predstavlja ljudi, ki imajo znanje in stike iz vse Evrope ter preko osebnega kontakta z evropskimi kolegi spoznavajo ne samo primere dobrih, temveč tudi slabih praks. Le tako je izmenjava izkušenj koristna, je še povedal.
Delovnim dnem so sledili pestri večeri, ki smo jih preživeli na sprejemu pri županu Dublina, v tovarni irskega (tekočega) ponosa – Guinnessa, na dolgih raziskovalnih sprehodih po irski prestolnici in pogovorih ob odličnem irskem pivu. Zadnji dan poletne univerze so organizatorji namenili študijskim izletom. Sama sem si ogledala regeneracijo degradiranega območja ob reki Liffey, ki ga je s pomikanjem proti morju za sabo puščalo pristanišče. Od začetnih opuščenih 40 hektarjev je Dublinčanom doslej uspelo najti novo namembnost za približno polovico območja. Tam so sedaj stanovanjske soseske, kongresni center, pisarniški bloki, gledališče, še zlasti pa sta za mesto pomembna sedeža Googla in Facebooka, ki predstavljata središče razvijajoče se informacijsko tehnološke četrti. Pri tem je izjemno zanimivo, da Dublin niti takemu velikanu, kot je Google, ne dovoli bleščečega napisa na stavbi, v kateri domuje. Mesto se namreč bori proti onesnaževanju z oglaševanjem in informacijskimi tablami velikih dimenzij ter od podjetij zahteva vizualno diskretnost. Tudi na ta način jim uspeva vzdrževati identiteto kraja in izvirnost.
Docklands, kot to območje imenujejo domačini, se tako kljub začasnemu zastoju ob izbruhu svetovne ekonomske krize vztrajno spreminja v območje ekonomske rasti in družbenega razvoja.
Rezultat: Štirje dnevi spoznavanja, mednarodne izmenjave izkušenj, usvajanja novih orodij in znanj, druženja, plodnih razprav in pub kulture.
Fotografije: IPoP (CC BY-NC 4.0)
