Kaj naj mesta s celostnimi teritorialnimi naložbami?

Nove celostne teritorialne naložbe – CTN (Integrated Territorial Investments – ITI) so ključno orodje programskega obdobja 2014–2020. Zakonsko jih določa Common provisions regulation (Uredba Evropskega parlamenta in sveta št. 1303/2013), v kateri je predpisana poraba sredstev iz vseh evropskih skladov, vključene pa so tudi v Člen 7 Uredbe o Evropskem skladu za regionalni razvoj in o posebnih določbah glede cilja “naložbe za rast in delovna mesta” (št. 1301/2013), ki določa, da se »najmanj 5 % sredstev ESRR, dodeljenih na nacionalni ravni v okviru cilja “naložbe za rast in delovna mesta”, dodeli celostnim ukrepom za trajnostni urbani razvoj«.

Kaj so celostne teritorialne naložbe? Uredba št. št. 1303/2013, Člen 36
Celostne teritorialne naložbe
1.   Če strategija urbanega razvoja ali druge teritorialne strategije ali teritorialni pakti iz člena 12(1) uredbe o ESS zahtevajo celostni pristop, ki vključuje naložbe iz ESS, ESRR ali Kohezijskega sklada v okviru več prednostnih osi enega ali več operativnih programov, se ukrepi lahko izvajajo kot celostne teritorialne naložbe.
Ukrepi, ki se izvajajo v okviru celostne teritorialne naložbe se lahko dopolnjujejo z finančno podporo EKSRP ali ESPR.
2.   Če celostno teritorialno naložbo podpira ESS, ESRR ali Kohezijski sklad, je v zadevnem operativnem programu oziroma zadevnih operativnih programih opisan pristop k uporabi instrumenta celostne teritorialne naložbe in okvirna dodeljena finančna sredstva iz vsake posamezne prednostne osi v skladu s pravili za posamezne sklade.
Kjer je celostna teritorialna naložba dopolnjena s podporo EKSRP ali ESPR, se navede okvirna finančna dodelitev, ukrepi pa so opredeljeni v ustreznih programih v skladu s pravili za posamezne sklade.
3.   Država članica ali organ upravljanja lahko imenuje enega ali več posredniških organov, vključno z lokalnimi organi, regionalnimi razvojnimi organi ali nevladnimi organizacijami, za upravljanje in izvajanje celostne teritorialne naložbe v skladu s pravili za posamezne sklade.
4.   Država članica ali ustrezni organi upravljanja zagotovijo, da sistem spremljanja programa oziroma programov zagotavlja ugotavljanje operacij in realizacij prednostne osi ali prednostne naloge Unije, ki prispeva k celostni teritorialni naložbi.
________________________________________________________________________________________

O teh vidikih novih teritorialnih orodij so 11. septembra v Rimu razpravljali predstavniki mest, organov upravljanja in držav članic na Urbactovem sestanku o uporabi orodij iz člena 7 na ravni mest. Večji del razprav je bil posvečen celostnim teritorialnim naložbam (CTN).
Kdaj naj mesto uporabi CTN? Preprost odgovor za Urbactova mesta je, naj ga uporabljajo, če ga le lahko. Torej, če operativni program za ESRR dovoljuje uporabo CTN in če je bilo mesto predlagano v okviru programa, je smiselno, da to orodje izkoristi. Po ocenah naj s mehanizmom počrpali 10 milijard evrov evropske podpore, izkoristili pa naj bi ga dve tretjini držav članic. Dejanski deleži bodo znani, ko bodo zaključena pogajanja komisije z državami članicami.

Vsaka država članica se bo na Člen 7 odzvala na svoj način. V nekaterih državah bo kandidiralo samo nekaj velikih mest, tako bo na primer na Nizozemskem, kjer bodo vključena samo štiri največja mesta. V drugih bo mreža zastavljena širše, v Franciji na primer bo samo v osrednji francoski regiji Ile de France 10 do 12 celostnih teritorialnih naložb, v vsej državi pa se bo orodja poslužilo 50 mest. Vsa mesta, ki bodo uporabila CTN, bodo vključena v nov Urban Development Network, ki bo deloval kot forum za izmenjavo in druge aktivnosti, ki bodo potekale na ravni EU.

Na sestanku v Rimu so ugotovili tudi, da imajo mesta malo moči pri odločanju, saj je velika večina programskih aktivnosti, vključno s pregledi, spremljanjem, izplačili in evalvacijo v rokah organa upravljanja. Kljub temu CTN mestom nudijo mnoge prednosti, saj jim omogočajo odločanje. Mesto pripravi koherentni paket projektov, usklajenih s krovno strategijo in lahko realistično pričakuje, da bo potrjen cel paket. Po dosedanjem razpisnem sistemu pa so bili odobreni samo nekateri projekti, kar je lahko predstavljalo grožnjo za koherenca celega paketa. Možnost načrtovanja za implementacijo je tako pomembna prednost CTN. Prav tako omogoča financiranje posameznega paketa iz različnih prioritet osrednjega programa ESRR, iz drugih programov (vključno s programi evropskega teritorialnega sodelovanja, kot je Interreg) in iz drugih skladov, predvsem iz Evropskega socialnega sklada ali iz Kohezijskega sklada, iz katerega se financirajo veliki projekti na področju okolja in energije. V primeru velikih projektov je financiranje smiselno razširiti z drugimi projekti in tako povečati vpliv na lokalno okolje.

Kot pri vseh vidikih strukturnih skladov se tudi tukaj zaplete pri podrobnostih.

Tipi CTN
Celostne teritorialne naložbe so urbane in neurbane. Na tem mestu se bomo posvetili samo urbanim, ki se pojavljajo v različnih oblikah in Evropska komisija pripravlja študijo, v kateri se bodo posvetili naslednjim štirim tipom.

Mestno-regionalne celostne teritorialne naložbe, v katerih je metropolitansko območje združeno, tako da je celo posamezna CTN. Temu pristopu sledi nekaj poljskih predlogov, s katerimi naj bi nadomestili manjkajočo raven mestno-regionalne oblasti. V Vroclavu bo s CTN na lokalni ravni upravljalo mesto, druge občine pa bodo v CTN sodelovale kot partnerji v obliki sveta županov.

Celostne teritorialne naložbe, osredotočene na degradirane soseske. Na ta način je bil celostni pristop razvit na evropskem nivoju v okviru programov URBAN 1 in 2 in je bil potem široko sprejet in uporabljen v programskem obdobju 2007–2013. CTN omogočajo tako naslavljanje problemov, kot tudi usmerjanje investicij na območja, kjer je zaznati priložnosti za lokalno prebivalstvo. Zlati CTN omogočajo učinkovitejše kombiniranje sredstev iz ESRR in ESS kot programi, ki črpajo samo iz enega sklada. V Rotterdamu bodo Člen 7 uresničevali tako, da se bodo posebej posvetili degradiranim soseskam. Rotterdam je v posebnem položaju, saj je organ upravljanja za najgosteje poseljeno regijo na Nizozemskem in ima veliko izkušenj pri upravljanju s skladi.

Urbano-ruralne celostne teritorialne naložbe. Poleg povezovanja mest z regijami je mogoče CTN uporabiti tudi za krepitev povezav med mesti in podeželjem v okviru funkcionalne urbane regije. V CTN v Göteborg bodo vključeni mesto in sosednje oblasti.

Urbact_Göteburg CTN

Čezmejne celostne teritorialne naložbe niso tako pogoste, saj je delovanje v različnih državah članicah težavno. Znani primeri v Evropi vključujejo Basel, Frankfurt na Odri, Lille in Ženevo. Te CTN omogočajo financiranje čezmejnih projektov in povezovanje aktivnosti programa INTERREG tipa A s projekti iz programov ESRR in ESS.

Kako bo URBACT podpiral CTN

Novi operativni program URBACT III bo poleg drugih teritorialnih orodij Člena 7, kot je Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, podpiral tudi CTN. Nov program bo vseboval dva nova tipa omrežij, ki ju partnerska mesta ravnokar testirajo in se bosta pridružila dosedanjim načrtovalskim omrežjem.

Prenosna omrežja bodo mestom omogočila, da se od »darovalskega mesta« naučijo, kako izvesti določene aktivnosti. Trenutno je v procesu testiranje šestih prenosnih omrežij, ki pokrivajo različne teme od uporabe praznih stavb v mestu (TUTUR) do vzpostavljanja gastronomske destinacije (Gastronomic Cities).

Še zlasti pa bodo v luči Člena 7 zanimiva izvajalska omrežja, saj bodo ta mestom, ki imajo zagotovljena sredstva iz operativnih programov, omogočala, da v prvih letih uresničevanja akcijskih načrtov in strategij izmenjujejo izkušnje. Čeprav bodo izvajalska omrežja odprta za vsa mesta, ki imajo vzpostavljen načrt financiranja, bodo še posebej zanimiva za tista mesta, ki načrtujejo CTN, saj bodo ta lahko med prvimi delila izkušnje s CTN. Prvi razpisi naj bi bili odprti konec leta 2015.

Poleg aktivnosti omrežij, za katere bo URBACT porabil največ sredstev, bodo potekala tudi usposabljanja za mestne uprave, vključene v omrežja, ki bodo tako na lokalni ravni z drugimi deležniki krepila usposobljenost. Kapitalizacijske in komunikacijske aktivnosti bodo mestom, ki v omrežjih ne sodelujejo neposredno, omogočala dostop do znanj in veščin.

Ključ do uspeha pri uporabi novih teritorialnih orodij, kot je CTN, je, da duh Leipziškega čarterja ponesemo tudi v implementacijsko fazo. Kar pomeni, da morajo biti paketi projektov osnovani na natančni analizi problemov, ki jih naslavljajo, da strategije in načrti nastajajo v sodelovanju s širokim krogom deležnikov in da se celostne rešitve vzdržuje tudi v fazi uresničevanja projektov. Mesta, ki si želijo poglobiti participacijo, lahko CTN kombinirajo z Lokalnim razvojem, ki ga vodi skupnost, in k razvoju strategij in ukrepov pristopijo od spodaj navzgor. Še posebej je tak pristop pomemben pri razvijanju novih rešitev za degradirana območja, ki so bila v času krize prikrajšana.

Obdobje do leta 2020 bodo zaznamovali poskusi, kako najbolje izkoristiti programska sredstva za kar največje učinke v mestih. Urbact bo sodeloval z mesti in pomagal zagotoviti, da bodo njihove izkušnje slišane po vsej Evropi.

Fotografija: Cité de l’architecture & du patrimoine, flickr

Povezava na originalni članek v angleščini

Več :
Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, ali kako vključiti ljudi v oblikovanje politik
Ten differences between Integrated Territorial Investments (ITI) and Community Led Local Development (CLLD)

1 comment

Write a response

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri