Usklajevanje razumevanja, kaj je in čemu služi lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost (Community-Led Local Development – CLLD), izmenjava izkušenj, povezanih s participativnimi procesi, in uporaba tega orodja v neurbanih kontenstih ter prepoznavanje izzivov pri njegovi uporabi v urbanih okoljih – to so glavni cilji delovnega seminarja, ki ga je nedavno organiziral Urbact.
Po seminarju smo se imeli priložnost pogovarjati z Darinko Czischke, projektno vodjo širše Urbactove študije konceptov in orodij za trajnostni urbani razvoj v obdobju 2014–2020, katere del je tudi ta seminar.
Darinka, kateri element je po vašem mnenju najbolj značilen za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost (CLLD)?
Najprej je potrebno poudariti, da Komisija s CLLD označuje nov tip politike, ki deluje od spodaj navzgor (bottom-up) namesto od zgoraj navzdol. Lokalni prebivalci sestavljajo lokalna partnerstva, ki oblikujejo in uresničujejo celostne strategije. Nobena posamezna skupina naj ne bi imela več kot 49 % glasov in zasebni partnerji naj bi imeli vsaj 50 % glasov. Zato je CLLD pogosto opisan kot metoda ali orodje, vendar se sama s tem ne strinjam. Mislim, da je glavno sporočilo, da je CLLD način, kako delovati. To je samo drug način razumevanja participacije, ki zahteva drugačno miselnost, pri kateri so ljudje v samem središču oblikovanja politik. Problemov se loteva tako, da izhaja iz potreb lokalnih prebivalcev in ti narekujejo smer in odločajo. Treba je poudariti tudi, da je CLLD edini program na ravni EU, pri katerem strategije oblikujejo in projekte izbirajo lokalni prebivalci.
Če si stvar ogledamo v kontekstu regionalnih in urbanih politik je CLLD samo majhen del širše slike. Pri nekaterih skladih je za CLLD rezerviranih samo 5 %. Še vedno smo daleč od uveljavitve skupnostno vodenega lokalnega razvoja kot prevladujoče paradigme, vendar delamo na tem. Danes smo lahko videli veliko različnih primerov, kar se tiče razumevanja in predanosti temu pristopu. Seminar je bil zelo koristen tudi za usklajevanje razumevanja. Predstavili so celo vrsto dobrih primerov, lahko rečemo tudi pionirjev, kot je švedski Gotheburg in finski primer projekta LEADER.
Kako lahko mesta in drugi lokalni akterji konkretno uporabijo CLLD?
Trenutni model CLLD so razvili in testirali ključni evropski programi, kot sta LEADER ali FARNET, medtem ko drugi, kot je URBACT, že vsebujejo elemente skupnostno vodenega lokalnega razvoja. Za zagon CLLD je potrebnih 8 korakov in osnovno načelo je ponavljajoča se narava celotnega procesa. To dobro predstavi spiralni diagram.
Tehniko pa je mogoče uporabiti na kateremkoli kolektivnem prizadevanju, ki zahteva, da gre skupina skupaj skozi vrsto korakov in nato ponovno pregleda svoje začetne produkte. Nanaša se tudi na postopno doseganje rezultatov, podobno kot to počnemo v vsakdanjem življenju – začnemo z malim, potem pa se stopnja podrobnosti in kompleksnosti povečuje in v procesu se vsake toliko vračamo nazaj k osnovam ter želimo morda kaj spremeniti ali prilagoditi.
Število korakov se lahko razlikuje, toda v sredušču procesa so trije ključni elementi, ki CLLD določajo. Ti elementi, znani tudi kot trojica CLLD-ja so: strategija, partnerstvo in območje. Sama metoda se ne spremeni, če jo uporabimo na urbanem območju, drugačna je vsebina.
Lahko na podlagi tega, kar smo slišali danes, izpostavite kakšne posebnosti mest, ki uporabljajo CLLD?
Najprej moramo izpostaviti kompleksnost in raznolikost urbanega konteksta. Doslej se je CLLD v glavnem uporabljal v ruralnem okolju, toda tam so okoliščine in dinamika popolnoma drugačni. Ljudje se zelo pogosto poznajo, znana so imena, ozadja, politične orientacije in tako naprej. V urbanih okoljih je veliko več akterjev, nekateri so bolj vidni kot drugi, nekateri bolj posredni itd. Prisotne so že obstoječe platforme in dejavnosti, nekatere od njih že uporabljajo participativne metode. CLLD mora v vsej tej dinamiki najti svoj prostor, ne da bi podvajal tisto, kar je bilo že storjeno.
Poleg tega so tukaj še politične napetosti, tudi med različnimi ravnmi oblasti in strah pred decentralizacijo na vseh ravneh. Strah lokalnih oblasti, da bi se odpovedali moči in jo dali lokalnim skupinam. Običajni argument je nereprezentativnost teh skupin, njihove omejene zmožnosti in sposobnosti za upravljanje s kompleksnimi strategijami in proračuni. Tudi nevarnost, da bi te skupine ugrabile posamezne interesne skupine, je v urbanih okoljih veliko večja.
Drug danes omenjen izziv je urbano-ruralna dimezija in s tem povezano vprašanje meja, ki jih še vedno razumemo zelo črno-belo. Živimo v zelo urbaniziranem svetu, zlasti v Evropi, kjer je nemogoče govoriti o čistem podeželju ali čisti obali. Ljudje živijo povsod v najrazličnejših teritorialnih ureditvah in gostotah, ki glede na naravne lege predstavljajo zelo hibridne pogoje. Zato moramo začeti razmišljati o območjih z mešanico urbanega in ruralnega, namesto da med obema vidimo strogo ločnico. S tem vprašanjem naj bi se bolj podrobno ukvarjal tretji seminar.
Ali po vašem mnenju obstaja ključna sestavina za uspešno uporabo CLLD v mestih?
Uporaba CLLD je seveda odvisna od kulture, politične in družbene organizacije držav in od tega, kako odprte so vlade do vključevanja skupnosti. Danes smo videli, da obstajajo zelo različni načini, kako lahko mesta in države dosežejo to stanje. Ni presenečenje, da sta prvi državi, ki sta uvedli CLLD v svoje partnerske sporazume, Švedska in Finska. V teh državah so participativni pristopi globoko zakoreninjeni v tradicijo, povezani pa so tudi z njihovimi socialno-demokratičnimi vrednotami. Na drugi strani imamo države, ki nimajo tradicije participativnih procesov, pa se tam sedaj oblikujejo močna družbena gibanja. V mislih imam predvsem Španijo in Grčijo, kjer lahko pride zahteva po uporabi CLLD in drugi participativnih tipov procesov od spodaj. To sta dve različni vrsti modelov, vendar lahko obe vodita k povečanju uporabe CLLD.
Poleg tega konteksta je morda najpomembnejši dejavnik, da mesta verjamejo v participacijo in zaupajo dejstvu, da je umeščanje ljudi v središče lokalnih politik najboljši način, kako služiti ljudem.
Community-Led Local Development or How to Put People at the Center of Policy-Making – Spletna stran Urbact
Več:
Kaj je lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost (Community-led local development – CLLD)? – Spletna stran IPoP
Ten differences between Integrated Territorial Investments (ITI) and Community Led Local Development (CLLD) – Urbactov blog (ang)
Guidance on Community-Let Local Development in ESI Funds – Evropska komisija, spletna stran GD za regionalno in mestno politiko (ang)
Guidance on Community-Let Local Development for Local Actors – Evropska komisija, spletna stran GD za regionalno in mestno politiko (ang)
Fotografije: Katy Wrathall, flickr; Guidelines on CLLD for Local Actors.
