URBACT III: bežen vpogled v nov program

08. 04. 2014

Povzeto po spletni strani urbact.eu, prevod Petra Očkerl

Kam smo s programom Urbact III namenjeni? Kaj so glavne značilnosti in novosti za novo programsko obdobje? Adele Bucella, finančna direktorica Urbactovega sekretariata in članica ekipe, ki pripravlja operativni program Urbact III, je odgovorjala na naša vprašanja

Kako daleč je oblikovanje novega programa in kdaj bo prvi razpis za Urbact III?

Najprej naj povem, da je Urbact edini medregionalni program, katerega propračun naj bi se povečal za 40 %. To izkazuje kako pomemben del novega regulativnega okvira so urbana vprašanja. Urbact III seveda gradi na uspehu predhodnih programov, na pridobljenih izkušnjah ter predlaga nova in izboljšana orodja, ki se odzivajo na potrebe mest. Nov proračun bo obsegal 74 milijonov evrov sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Sedaj se dogovarjamo še o novem naboru orodij, kar bo nadgradnja projektov izmenjave, ki so se odvijali v okviru Urbacta II, zato se obeta več sprememb. Osredotočili se bomo na oblikovanje politik in strategij, na uresničevanje teh strategij in posledičnem prenosu dobrih praks.

Delo se sedaj odvija že več kot eno leto. Razvijamo operativni program, dokument, ki predstavlja pravno podlago za potrditev Evropske komisije. V njem je začrtana osnovna struktura programa za celotno programsko obdobje. Pri nastajanju tega dokumenta smo sodelovali s skupino držav članic in partneric, tako da smo zagotovili odprt in participativni proces. Najpomembnejši mejnik doslej je prva verzija operativnega programa, ki naj bi bila v začetku aprila za šest tednov poslana v javno razpravo. Junija bo posredovana Evropski komisiji in upamo, da dobimo potrditev do konca leta. Istočasno bomo pripravljali tudi prvi razpis, ki ga bomo z državami članicami uskladili do konca leta, najverjetneje decembra, tako da ob objavljen v začetku leta 2015.

Kar se tiče novih usmeritev, hočemo zlasti vzdrževati to, po čemer smo znani – spodbujati procese od spodaj navzgor in prisluhniti potrebam mest. Urbact II se bo osredotočal na majhno število tem, kot so inovacije, zniževanje ogljičnega odtisa in družbena vključenost. Kljub temu pa bomo pustili dovolj prostora, da se bomo lahko odzivali neposredno na potrebe in želje, ki jih bodo izven teh tem mesta izrazila. Trenutno si želimo, da bi število projektov, ki smo jih financirali doslej, vsaj podvojili.

Nam lahko poveste, katere so novosti programa Urbact III?

Program bo povezan z lokalno agendo za mesta in z drugimi orodji Evropske komisije za urbana vprašanja. Trudimo se kar najbolje nagovoriti potrebe, ki so jih v posvetovalnem procesu  izrazila mesta, tako v okviru Urbacta kot sicer. Nov nabor orodij je bil oblikovan tako, da bi odgovarjal na te spreminjajoče se potrebe.

Osrednja aktivnost bo še vedno mednarodna izmenjava, vendar bo ta potekala skozi raznovrstna orodja, ne bo šlo več za tako preproste projekte izmenjave. Prvo orodje je omrežje za akcijsko načrtovanje, ki se osredotoča na oblikovanje trajnostnih urbanih razvojnih strategij. Partnerji v teh omrežjih bodo raziskovali, kako lahko izmenjava znanj skupaj z Urbactovo metodo zagotovi celostni in participativni pristop k oblikovanju strategij na ravni mesta. To je zelo podobno temu, kar delamo v okviru Urbacta II, toda novo orodje bo izboljšano na podlagi komentarjev in pripomb uporabnikov ter tako še učinkovitejše.

Drugo pomembno orodje bodo izvajalska omrežja, ki so oblikovana kot jasna navezava na druge pobude Evropske komisije na temo urbane regeneracije, kot so celostne teritorialne naložbe iz člena 7 regulative Evropskega sklada za regionalni razvoj. Ta omrežja bodo odprta za vsa mesta, ki so že kdaj razvijala ali oblikovala strategije trajnostnega urbanega razvoja, bodisi v okviru katerega od Urbactovih projektov bodisi kako drugače. Pozornost želimo posvetiti učinkovitim procesom za razširjanje rešitev, kako te strategije uspešno izvajati. Od oblikovanja strategij se torej premikamo k dejanskemu delu na terenu in iščemo načine, kako te strategije financirati, spremljati njihov napredek in tako naprej.

Tretje orodje, ki si ga želimo razvijati v prihodnje je prenosno omrežje. Tekom Urbacta II smo mesta spodbujali, da prepoznajo in preučijo primere dobrih praks, sedaj pa bodo poskušala ponovno uporabiti dobre prakse, ugotavljala bodo, kako se jih da prilagoditi, spremeniti in prenesti v drugo mesto. Ti dve novi orodji (izvajalska in prenosna omrežja) že testiramo in ocenjujemo kot del pilotnih projektov še tekočega programa. S tem želimo zagotoviti, da bodo v končnem orodju upoštevane izboljšave, ki jih bodo predlagala mesta.

Urbact bo torej tudi v novem programskem obdobju nadaljeval s pionirskim delom na področju kapitalizacije in upravljanja znanja, s čimer je začel že pod Urbactom II. V tem programskem obdobju so bile te aktivnosti med programi evropskega teritorialnega sodelovanja novost, naš program pa jih je intenzivno razvijal. Obstoječa znanja želimo ponuditi tudi drugim mestom v EU, ki nimajo možnosti sodelovati v Urbactovih omrežjih. Nabor znanj gradimo tako na izkušnjah, pridobljenih v naših projektih kot tudi zunaj njih. Dodana vrednost teh aktivnosti pa je razširjanje nabranih znanj med mesti po vsej EU.

Prisluhnili smo mestom, ki so že bila vključena v program, in njihove predlogom za zmanjšanje administrativnega dela, kar si želi tudi Evropska komisija, jemljemo resno. Predstavili so več idej, kako bi lahko to storili, npr. s poenostavljanjem poročanja in tesnega sodelovanja z drugimi programi evropskega teritorialnega sodelovanja, tako da ne bi prišlo do podvajanja. Ena od rešitev je skupni format poročanja z drugimi programi evropskega teritorialnega sodelovanja ter samo ena prijavnica za dve fazi omrežij namesto dveh ali več.

Zakaj naj bi mesta glede na še trajajočo gospodarsko krizo in s tem povezane proračunske reze lokalnih administracij razmišljala o pridružitvi omrežju Urbact? Kaj konkretno lahko od programa pridobijo?

Prepričana sem, da si to vprašanje postavljajo mnoga evropska mesta, ki še niso bila povezana z Urbactom in ne poznajo koristi edinstvene interaktivne učne izkušnje. Točno to namreč vsa mesta, ki sodelujejo v naših aktivnostih, bodisi v omrežjih ali v kapitalizacijskih aktivnostih, izpostavljajo kot posebnost med programi evropskega teritorialnega sodelovanja.  Urbact nudi orodja, ki omogočajo lažje uresničevanje celostnih urbanih strategij. Mesta se po strukturiranem sistemu učijo drugo od drugega, pri tem pa se posebna pozornost usmerja na celostno participativno širjenje znanja. Iščemo nove in zanimive načine sodelovanja ter tehnike, kako pridobiti iz izmenjav med mesti kar največ. Poleg tega izvajamo tudi usposabljanja, kot so nacionalna izobraževanja za člane lokalnih podpornih skupin, izobraževanja za izvoljene politične predstavnike in poletne univerze.

Zadnja Urbactova poletna univerza je na enem mestu zbrala več kot 400 udeležencev, predstavnikov mest, ki se ukvarjajo z urbanimi vprašanji. V treh dneh smo jim predstavili vizijo, kako delovati na celosten in participativen način. To je priložnost, da se udeleženci oddaljijo od svojih vsakdanjih delovnih navad ter si priučijo nove in inovativne načine dela in doseganja dobrih rezultatov. »Za mestnega strokovnjaka je to izkušnja, ki ti spremeni življenje,« je povedal eden od udeležencev poletne univerze.

Sodelujemo tudi z drugimi deležniki, skozi shemo izobraževanj smo tako sodelovali z političnimi predstavniki mest. Čeprav smo v glavnem povezani z mestnimi strokovnjaki, je zelo pomembno tudi, da sodelujemo z lokalnimi politiki, saj lahko le tako zagotovimo, da ti program razumejo in cenijo. S shemo izobraževanj smo županom in podžupanom omogočili delo neposredno v mednarodnem okolju, tako so lažje prepoznali prednosti mednarodne izmenjave za svoja mesta. Mislim, da so bili rezultati te aktivnosti zelo zanimivi in so nam omogočili tesno sodelovanje z veliko mesti, ki prej niso bila tako tesno povezana z Urbactom.

Kdaj bodo lahko potencialni uporabniki izvedeli še več o Urbactu?

Urbact bo ob koncu leta organiziral serijo informativnih dni. Ti bodo dobra priložnost za tiste, ki želijo izvedeti več o Urbactu III, dobiti dodatne informacije in videti, kaj je dejansko mogoče doseči z delom v tem programu. Informativni dnevi bodo potekali na nacionalni ravni, torej deloma tudi v nacionalnih jezikih. Informativni dnevi bodo deloma posvečeni predstavitvi rezultatov omrežij Urbacta II in kapitalizacijskim aktivnostim s posebnim poudarkom na posamezni državi, deloma pa bodo zastavljeni kot širša predstavitev prihajajočega programa, pri čimer bo priložnost tudi za vprašanja potencialnih uporabnikov. Se vidimo!

Več:

URBACT Programme 2014–2020 – Urbactova spletna stran

urbact.eu urbact.si

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Zbori za prostor: Zakaj javni promet ne bi bil brezplačen?

Ponedeljek, 21. maja 2018 ob 18h v Pritličju, Mestni trg 2, Ljubljana

Javni potniški promet prinaša nižje skupne družbene stroške prometa kot osebni promet, zato si mnogo mest želi spodbuditi njegovo uporabo. Kako cena vozovnic vpliva na uporabo javnega potniškega prometa? Bi brezplačni javni promet ključno vplival na večje število potnikov? Lahko po drugi strani nižja cena zniža kakovost javnega prevoza in s tem negativno vpliva na njegovo privlačnost? Kakšne so na tem področju konkretne izkušnje slovenskih občin? In kaj za vse našteto pomenijo nove oblike skupnih in deljenih prevozov?

Prostor kot omejena dobrina je od nekdaj naravno mesto konfliktov. Po obdobju poudarjanja zasebnih in posamičnih interesov se kot družba počasi obračamo k večji občutljivosti do varovanja javnega dobra tudi v prostoru. Da bi bili pri tem uspešni, moramo najprej vedeti, kaj je javni interes, zakaj potrebuje aktivno podporo, in na kakšen način se ga lahko uveljavi.

V okviru Mreže za prostor organizirata društvo Maja Farol in IPoP – Inštitut za politike prostora serijo javnih dogodkov, s katerimi želita ob konkretnih aktualnih temah opredeliti javni interes v urejanju prostora. Organizatorji želijo predvsem omogočiti predstavitev različnih vidikov javnega interesa med enakovrednimi sogovorniki v odprti moderirani razpravi.

Sedmi zbor bo potekal v ponedeljek, 21. maja 2018 od 18h do 20h v Pritličju na Mestnem trgu 2 v Ljubljani. Uvodno predstavitev teme bo pripravil in predstavil novinar Borut Tavčar.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt