Minuli konec tedna so po Sloveniji že drugič potekali urbani sprehodi Jane’s Walk, ki ozaveščajo o pomenu pešačenja po vsakdanjih opravkih za kakovosten razvoj mest. Prek 230 udeležencev sprehodov je imelo priložnost srečati zanimive sosede, spoznati in opaziti manj znane podrobnosti o svoji soseski, ter primerjati svoje izkušnje z uporabo prostora z drugimi udeleženci. Med sprehodi pa so se oblikovale tudi konkretne pobude kako narediti mesta in soseske prijaznejše za pešačenje. V Škofji Loki na primer, kjer se je sprehoda udeležil tudi župan mag. Miha Ješe, so udeleženci dali pobudo za nov park v Kapucinskem predmestju in zanj dobili tudi županovo podporo.
Inovativne vsebine v mestno jedro Celja, zeleno os v Kamnik, nove rabe v rudniške objekte v Idriji
V Celju so udeleženci izpostavili pomen zanimivih dejavnosti za pešcem prijazno središče mesta. Strinjali so se, da nudijo inovativne kulturne in umetniške vsebine priložnost za vsebinsko prenovo mestnega jedra, in izpostavili ključno prednost mestnega jedra pred obrobjem mesta v kulturni, umetniški in družabni vlogi.
V Kamniku, kjer se je sprehajalcem pridružil podžupan Damjan Hribar, so se posvetili degradiranim območjem ob Kamniški Bistrici, pogovarjali so se predvsem o možnosti ureditve zelene osi ob reki in predlagali posamezne ureditve ob njej.
Idrijski udeleženci so bili presenečeni nad slabim stanjem tradicionalnih rudarskih hiš, izpostavili pa so neizkoriščenost starih rudniških objektov in priložnosti za nove rabe.
Osvetliti bližnjico v Piranu, ohraniti kvalitete naselja Olmo v Kopru, razširiti pločnik v Kranjski gori
V Piranu so udeleženci nočnega sprehoda med drugim predlagali osvetlitev bližnjice med Ulico svobode in Rozmanovo ulico, ki jo pogosto uporabljajo otroci na poti v vrtec, šolo, knjižnico ali na športno igrišče, ter ponovno vzpostavitev pločnika od obzidja do zapornice na Ulici IX. korpusa, ki je glavna vstopna ulica v center mesta s severa.
Ključni pobudi, ki sta se porodili med sprehodom v Kopru sta ohranitev površine ob Tomosu za skupen park, ter prenova ene od stanovanjskih enot v naselju Olmo, s postavitvijo predstavitvene table urbanistične in arhitekturne dediščine nakdanjega delavskega naselja.
V Kranjski gori so med drugim predlagali širši pločnik in ureditev prehodov za pešce na Borovški ulici od hotela Prisank do smučišč.
Trg pred Kinom Šiška in tržnico Moste, gostinski vrt pred Tobačno
V Šiški v Ljubljani so se udeleženci strinjali, da je ob rastočem pomenu območja za kreativne dejavnosti potrebno pešcem prijazno urediti trg pred Kinom Šiška, v povezavi s kreativnostjo pa so izpostavili tudi priložnosti začasne rabe objektov, ki so sicer po prostorskih načrtih predvideni za rušenje, predvsem ob trenutno za pešce neprijaznem vzhodnem robu Celovške ceste.
Pomenu začasne rabe odprtih prostorov za dobro hodljivost je bil posvečen tudi sprehod po območju Tobačne v Ljubljani, kjer so udeleženci sprehoda kot dober primer izpostavili akcijo stanovalcev ulice Vrtača za ureditev zapuščenega koščka javnega zemljišča ob izteku ulice, ter vrtove na zemljišču med Aškrčevo in Rimsko ulico, ki je sicer zamrznjeno v lastniškem sporu. Predlagali so tudi ureditev gostinske dejavnosti na površini pred stavbo na Tržaški 2.
V ljubljanskih Mostah.so udeleženci predlagali ureditev središča Most, ki obsega tržnico in Kulturni center Španski borci, v navezavi na Zaloško, izpostavili pa so tudi prehodnost preko železnice in Kajuhove ceste, ki pomembno vplivata na slabšo hodljivost v območju.
Urediti bližnjice v Fužinah, preurediti križišče na Poljanah
V Fužinah so udeleženci sprehoda med drugim predlagali ureditev obstoječih bližnjic med Zaloško in Fužinami ter preko ulice Nove Fužine, ter označitev dodatih prehodov za pešce prek slednje. Poudarili so tudi, naj se pri morebitni gradnji garažnih hiš v Fužinah zanje ne žrtvuje zelenih površin, pač pa obstoječa parkirišča. Pri tem naj se ne zmanjša prehodnosti prostora in skupnega števila dreves, v pritličjih pa naj se predvidi skupnostne prostori ter lokale za storitve.
Na sprehodu po Poljanah v Ljubljani so udeleženci med drugim predlagali prestavitev parkirnih mest na eni strani Ulice talcev s pločnikov na cestišče, ter ureditev kolesarjenja po ulici v obe smeri. Med bolj konkretnimi predlogi je bila tudi preureditev križišča te ulice z Ulico Janeza Pavla II., kjer bi z razširitvijo pločnikov ob križišču v obliki ledvic bistveno zmanjšali razdaljo, ki jo morajo pešci prehoditi preko cestišča med obema pločnikoma. Predlog so udeleženci tudi zarisali na cestišče v naravni velikosti.
Jane’s Walk: globalna akcija za lokalne učinke
Slovenski sprehodi so bili del globalne akcije, v okviru katere vsako leto prvi konec tedna v maju potekajo sprehodi v številnih mestih po svetu. Letos je tako število sodelujočih mest kot skupno število sprehodov doseglo nov rekord: potekalo je prek 600 sprehodov v 85 mestih po 19 državah.
Urbani sprehodi so bili pri nas prvič izvedeni lani na pobudo Inštituta za politike prostora, ko so štirje sprehodi v globalno mrežo mest vpeli Ljubljano, letos pa je potekalo kar 13 urbanih sprehodov v osmih slovenskih mestih. Sprehodom se je bilo mogoče pridružiti v Celju, Idriji, Kamniku, Kopru, Kranjski gori, Piranu, Škofji Loki ter v Ljubljani, kjer je potekalo šest sprehodov. Nekaj sprehodov, ki bodo potekali v povezavi z drugimi dogodki, je še v pripravi. V Mariboru bo tako urbani sprehod potekal 22. maja 2012 v okviru festivala Mladibor, v Postojni in Murski Soboti pa bodo sprehodi v poletnih mesecih.
Ključna vloga lokalnih nevladnih organizacij
Pobudo za akcijo je tudi letos dal Inštitut za politike prostora, ključno vlogo pri izvedbi sprehodov pa so imele predvsem lokalne nevladne organizacije in povezani posamezniki, ki so sprehode ob podpori inštituta tudi organizirali. Pri organizaciji je aktivno sodelovalo 12 nevladnih organizacij, prek 50 organizatorjev, vodij sprehodov in njihovih gostov pa je sodelovalo prostovoljsko.
Tako kot lani sta bila tudi letos lokalna partnerja pri organizaciji Kud Obrat in Zavod Bunker, pridružili pa so se jim še Zavod Trajekt, Skupina Štajn, Univerza za tretje življenjsko obdobje, Društvo slepih in slabovidnih Ljubljana, Društvo za ustanavljanje krativnih zadrug, METRO SR – zavod za prostor Savinjske regije, Kud Zrakogled, Klub idrijskih študentov, Mladinski center Postojna, Zavod DrMr in drugi. Pri izvedbi sprehodov so sodelovale tudi nekatere javne ustanove, ki so pri tem poudarjale svojo vlogo v lokalnem okolju, zlasti Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Center urbane kulture Kino Šiška ter Muzeji in galerije mesta Ljubljana.
Fotografije: IPoP (CC BY-NC 4.0)