Urbani sprehodi Jane’s Walk že sedmič spodbujajo povezovanje lokalnih skupnosti

17. 04. 2017

V začetku maja bodo po naših mestih že sedmič potekali urbani sprehodi Jane’s Walk. Sprehodi so del globalne akcije, katere namen je spodbujanje hoje po vsakdanjih opravkih. V Sloveniji, kjer sprehode podpira Inštitut za politike prostora, so letos napovedani sprehodi v kar 18 mestih, kar je največ doslej. Pridružite se jim lahko med 5. in 7. majem 2017.

Lansko leto so sprehodi obeležili dvojni jubilej, 10. izvedbo globalne akcije Jane’s Walk in 100. obletnico rojstva Jane Jacobs, urbanistke in aktivistke, katere ime nosijo. Pri nas je potekalo 21 sprehodov v 14 mestih in mestecih. Že petič zapored so sprehodi potekali v Celju, Mariboru in Škofji Loki, kjer je bil sprehod z več kot 85 udeleženci ponovno najbolj množično obiskan. Lepo so bili obiskani tudi sprehodi v Kočevju, Novi Gorici in na Vodnikovi ulici v Ljubljani, ki so pomembno pripomogli k povezanosti lokalne skupnosti in spodbudili nove aktivnosti tekom leta. V Ljubljani, kjer so bili sprehodi že šestič zapored, se je pet petkovih sprehodov sočasno začelo v različnih predelih Ljubljane in se zaključilo na prizorišču Festivala hoje pred Domom skupnosti v Savskem naselju.

Letos bo globalna akcija Jane’s Walk potekala od 5. do 7. maja 2017. Pri nas so doslej napovedani sprehodi v 18 mestih, kar je največ doslej: Celju, Idriji, Kočevju, Kopru, Kranju, Krškem, Ljubljani, Mariboru, Novi Gorici, Novem mestu, Postojni, Ptuju, Ribnici, Slovenj Gradcu, Škofji Loki, Tolminu, Tržiču in Vojniku. Seznam sprehodov se sproti dopolnjuje in je na voljo na spletni strani http://ipop.si/urbani-sprehodi-janes-walk/.

Pobuda Jane’s Walk je zrasla v Torontu v Kanadi, po svetu pa se širi od leta 2009. V Sloveniji organizacijo sprehodov od leta 2011 podpira Inštitut za politike prostora iz Ljubljane. V preteklih šestih letih je potekalo že 94 sprehodov, ki se jih je udeležilo prek 1800 sprehajalcev. Ključno vlogo pri izvedbi sprehodov imajo lokalne nevladne organizacije in povezani posamezniki.

Urbani sprehodi Jane’s Walk so približno uro in pol dolgi vodeni sprehodi po mestnih četrtih, ki ozaveščajo o pomenu hoje po vsakdanjih opravkih in o vplivu pešcev na urejanje mestnega prostora. Organizirajo in vodijo jih prostovoljci, udeležba na njih je brezplačna. Vodja sprehoda skozi pogovor izpostavlja urejenost prostora z vidika hoje, pripoveduje zgodbe o soseski, v pogovor vključuje zanimive goste in spodbuja ostale udeležence, da delijo svoja mnenja in opažanja. Zaželeno je tudi sodelovanje predstavnikov občine, ker se tako lahko ugotovitve s sprehodov hitreje prenesejo do odgovornih.

Urbani sprehodi Jane's Walk

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Soodločanje: ali civilna družba sodeluje pri odločanju?

Letna konferenca konzorcija vsebinskih mrež, Hiša EU, Dunajska 20, Ljubljana, 6. december 2017

Participativna demokracija je sestavni del evropskega družbenega modela. Dopolnjevanje med predstavniško in participativno demokracijo opredeljuje Lizbonska pogodba, ki med drugim državljanom podeljuje »pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije« in določa, da »se odločitve sprejemajo kar najbolj odprto in v kar najtesnejši povezavi z državljani«.

Kljub temu pa praksa kaže drugačno sliko. Do razlik pri razumevanju in izvajanju participativne demokracije prihaja tako med različnimi ravnmi odločanja, od lokalne do mednarodne, kot med različnimi državami po Evropski uniji. Po eni strani se porajajo novi in novi primeri dobrih praks soodločanja, od participativnih proračunov do različnih partnerstev med civilno družbo in upravami na lokalni in državni ravni pri pripravi in izvajanju politik. Po drugi strani pa smo priča tudi različnim primerom odmikanja odločanja iz rok državljanov, od tajnih trgovinskih sporazumov do priprave predpisov po meri posameznih podjetij in grobih pritiskov na civilno družbo.

V zadnjih letih smo doživeli tudi vzpon aliberalnih demokratičnih politik v številnih evropskih državah. Razmere na Poljskem in Madžarskem so morda najboljši primer take politike, kjer državljani dajejo podporo političnim strankam, katerih politični cilji niso le v nasprotju z načeli participativne demokracije pač pa tudi v nasprotju z načelom vladavine prava EU. Kaže, da so se državljani ponekod pripravljeni celo odreči nekaterim temeljnim vrednotam in človekovim pravicam, kot so svoboda izražanja, svoboda zbiranja, svoboda medijev, civilna družba ali neodvisno sodstvo. Ti trendi resno ogrožajo evropska načela.

Konferenca želi narediti presek stanja soodločanja civilne družbe v praksi. Kakšne možnosti ima civilna družba za sodelovanje pri oblikovanju stališč in odločitev? Kakšne so razlike med različnimi ravnmi upravljanja, od lokalne, prek državne, do Evropske? Kako lahko državljani na vseh ravneh sami pripomorejo k razvoju in zaščiti demokracije, pravne države in človekovih pravic? Predstavljene bodo dobre in manj dobre prakse sodelovanja na treh ravneh odločanja: lokalni, državni in naddržavni oz. Evropski ravni, govorci pa bodo tako predstavniki nevladnih organizacij kot uprav na vseh ravneh tako iz Slovenije kot tujine.

Udeležba na konferenci je brezplačna, obvezna pa je prijava na tej povezavi.

Program

Več dogodkov
Napovednik Trajekt