Opazujemo, namesto da bi živeli?

17. 04. 2014

Povzeto po spletni strani urbact.eu, prevod Petra Očkerl

Za javne prostore je značilno, da so javni (ne zasebni), da lahko do njih prosto dostopamo in da jih za različne namene uporablja veliko število ljudi. Toda, ali se ta ideja, da je javni prostor dostopen vsakomur, udejanja tudi v realnosti? Ali ni možno, da ga prevzamejo določene skupine? Javni prostor danes razumemo kot bojno polje, na katerem se odvija tekma za moč.

Dostopen, vendar nadzorovan

Javni trgi so še vedno pomembni, saj so fizično lahko dostopni, so na križiščih cest in ob vozliščih prometa, ljudi, dobrin, luči in zvokov mesta. So pa nadzorovani in imajo nevidne, a neprehodne meje. Kljub vsemu torej niso dostopni vsem, saj jih nadzorujejo kamere, policija in zasebne varnostne službe, ki odločajo o tem, kdo si »zasluži« dostop do teh prostorov.

Opazujemo, namesto da bi živeli?

Dolgo je veljalo, da je privatizacija glavna grožnja javnemu prostoru. Vendar javnega prostora ne ogroža samo privatizacija, temveč tudi individualizem. Nevarnost ni samo to, da si nekdo prilasti javni prostor iz zasebnih, npr. poslovnih, interesov, temveč je med posamezniki v porastu tudi pomanjkanje zanimanja za javne zadeve. Kot je rekel Alexis Tocqueville: »Posameznik je največji sovražnik državljana.« Trendi modernega življenja, kot sta prevlada ekonomskih odnosov in popolna komercializacija družbenega življenja, imajo posledice tudi za estetiko in vizualizacijo trgov in mest. Slednje se odraža tudi v razvoju  različnih vrst in oblik oglaševanja, o čemer smo že poročali v člankih o gigantskih plakatih v prestolnicah vzhodne Evrope in v Parizu. Trgi so kot osrednji javni prostor doživeli znatno preobrazbo in postali prostori pasivnega opazovanja, kjer se samo gleda, namesto da bi se živelo.

Prostori krajev in prostori tokov

Vsekakor pa obstaja odpor do popolnega poblagovljenja. Tako nekateri prostori ostajajo prizorišča kulture in identitete, druge pa zavzamejo mladinske in druge subkulture. Trgi še vedno dovoljujejo prostočasno sprehajanje, ki ni povezano s potrošnjo.

Javne prostore povezujemo z družabnostjo (sociabilnostjo), z možnostjo, da bomo srečali in navezali stik s tujci. Kar pomeni, da na javne prostore prihajamo, da bi se srečali, bodisi po naključju ali po dogovoru, ali pa jih uporabljamo kot oder za izvajanje določenih socialnih interakcij. Takšne prostore, prostore krajev, danes pogosto nadomeščajo »prostori tokov« (Castells 1989). Postajajo prostori, polni ljudi, ki prihajajo od drugod in so namenjeni drugam. Srečanja v sodobnih mestih so po značaju začasna, nadomeščajo pa jih dogodki. Trgi povečini postajajo prizorišča začasnosti, saj ljudje sem ne prihajajo, da bi se družili, ampak, ker čakajo prijatelje, s katerimi bodo odšli v nakupovalni center ali na kavo. Zakaj bi morali javne prostore misliti kot stalne, v kontekstu trajnosti in stabilnosti? Ali bi lahko postali začasni in fleksibilni ter ostali javni? Lahko te nove koncepte prostorov in krajev povežemo z dosedanjim dojemanjem javnega prostora?

Bi morali spremeniti način razmišljanja o javnem prostoru?

Dojeti moramo, da urbani javni prostor ni cilj sam po sebi, temveč zgolj sredstvo, ki omogoča odvijanje javnega življenja. Javni prostor je smiseln samo pod pogojem, da ga javnost uporablja. Kaj pa je javnost? In kateri del javnosti v času mobilnosti in individualizma sploh najdemo v javnem prostoru?

Bi morali spremeniti način razmišljanja o javnih prostorih? Bi morali urbani javni prostor razumeti kot prostor »dogodkov« in »procesov«, ne kot prostor krajev? Da bi lahko razumeli javne prostore v današnjih mestih, moramo ponovno premisliti spreminjajočo se realnost sodobnega življenja in zavzeti nov pristop k »javnosti«.

Fernando Barreiro, vodilni strokovnjak projekta USER

 

Več o izkušnjah z raziskovanjem javnih prostorov v projektu USER.

Povezava na originalni članek – spletna stran Urbact

urbact.eu urbact.si

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Zbori za prostor: Zakaj javni promet ne bi bil brezplačen?

Ponedeljek, 21. maja 2018 ob 18h v Pritličju, Mestni trg 2, Ljubljana

Javni potniški promet prinaša nižje skupne družbene stroške prometa kot osebni promet, zato si mnogo mest želi spodbuditi njegovo uporabo. Kako cena vozovnic vpliva na uporabo javnega potniškega prometa? Bi brezplačni javni promet ključno vplival na večje število potnikov? Lahko po drugi strani nižja cena zniža kakovost javnega prevoza in s tem negativno vpliva na njegovo privlačnost? Kakšne so na tem področju konkretne izkušnje slovenskih občin? In kaj za vse našteto pomenijo nove oblike skupnih in deljenih prevozov?

Prostor kot omejena dobrina je od nekdaj naravno mesto konfliktov. Po obdobju poudarjanja zasebnih in posamičnih interesov se kot družba počasi obračamo k večji občutljivosti do varovanja javnega dobra tudi v prostoru. Da bi bili pri tem uspešni, moramo najprej vedeti, kaj je javni interes, zakaj potrebuje aktivno podporo, in na kakšen način se ga lahko uveljavi.

V okviru Mreže za prostor organizirata društvo Maja Farol in IPoP – Inštitut za politike prostora serijo javnih dogodkov, s katerimi želita ob konkretnih aktualnih temah opredeliti javni interes v urejanju prostora. Organizatorji želijo predvsem omogočiti predstavitev različnih vidikov javnega interesa med enakovrednimi sogovorniki v odprti moderirani razpravi.

Sedmi zbor bo potekal v ponedeljek, 21. maja 2018 od 18h do 20h v Pritličju na Mestnem trgu 2 v Ljubljani. Uvodno predstavitev teme bo pripravil in predstavil novinar Borut Tavčar.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt