Iván Tosics v spodnjem zapisu pripoveduje o srečanjih z giganti na svojih potovanjih na konference po Evropi, ki kot spektakularno oglaševanje zasedajo zidove mestnih stavb. Velikane, kot jih opisuje Tosics, seveda poznamo tudi pri nas. Primer takega oglaševanja je plakat, ki je poleti 2013 zasedal fasado Filozofske fakultete v Ljubljani.
To je zgodba o njegovih spopadih z velikani in o tem, kaj je za njimi – včasih dobesedno – v Varšavi, Krakovu, Bukarešti in Budimpešti.
Oktobra 2011 sem bil povabljen na konferenco v Varšavo. Organizatorji so zame rezervirali sobo v hotelu Metropol v središču mesta. Ko sem zvečer prispel tja sem posnel fotografijo, na kateri vidite dobro osvetljen velikanski plakat s štirimi lepo oblečenimi damami. Čeprav je fotografija precej temna, lahko opazite hotel za plakatom: ta modni oglas prekriva osem nadstopij fasade tega hotela.
Moja soba je bila skoraj na vogalu v petem nadstopju, pod komolcem dame na desni strani. Drugo fotografijo sem posnel naslednje jutro iz svoje sobe: zunaj je sicer sijalo sonce, a se je to iz moje sobe skozi debeli material gigantskega plakata komaj videlo.
Konferenca je bila zanimiva, nekaj časa pa sem preživel tudi na prostem, na lovu za jumbo plakati. To ni bilo težavno, saj jih je v Varšavi polno: poleg teh osem nadstopij velikih žensk sem videl še tri nadstropja velike moške, eden je meril celo štiri nadstropja, in seveda velikanske avtomobile.
Podobno kot Varšava velikanske plakate goji tudi Krakov. Primer je štiri nadstropja velik oglas za film, ki ga vidite spodaj. Vidite lahko, da je bila stavba, ki gosti plakat, lepo renovirana, preden so njeno fasado prekrili z ogromnimi podobami filmskih zvezd.
Bukarešta je večje mesto in ima zato tudi večje gigantske plakate. Internetni oglas meri štiri nadstropja in prekriva celo fasado te podolgovate zgradbe. Modni moški zaseda pet nadstopij, pod njim pa je še horizontalni oglas za sladkarije. Ta dva oglasa prekrivata 34 balkonov in oken – ni dvoma, da so lastniki stanovanj privolili. Sedem nadstropij visoka dama pa prekriva še več balkonov.
Potem ko sem videl toliko primerov, sem začel razmišljati, kako se počutijo ljudje, ki živijo za temi plakati? Življenje za šest oken velikim škornjem v Bukarešti mora biti čudno in še veliko nenavadno mora biti stanovati za gospo v Budimpešti, ki uporablja sprej za usta in prekriva celotno stavbo …
Kot kažejo te fotografije, se evropska mesta vse bolj spreminjajo v oglaševalske pokrajine velikih mednarodnih podjetij. Oglasa Firefixa in Aeroflota (oba v Budimpešti) je verjetno mogoče najti tudi v drugih evropskih mestih.
Uporaba gigantskih plakatov ni privilegij samo vzhodnoevropskih mest. Med drugimi so tudi največja podjetja za mobilne telefone aktivna po vsej Evropi, kjer prekrivajo vrsto stavb – kot kaže ta slika, ki ponosno oznanja, da je HTC postavil sedem velikanskih plakatov v največjih britanskih mestih, ki skupaj zasedajo kar 2500 kvadratnih metrov fasad.
Postavitev takšnega gigantskega plakata mora biti še kar draga. Kljub temu je to živahen posel v mnogih evropskih mestih. Zmagovalci so produkcijska podjetja, posredniška oglaševalska podjetja in zgradbe same, ki s prodajo svojih fasad veliko zaslužijo.
Kljub temu ta posel ni v obojestransko korist. Veliko je oškodovancev, to so meščani in obiskovalci. Organska struktura mest in stavb, lepota stoletij dolgega arhitekturnega razvoja, je brutalno uničena s temi 4, 6 ali 8 nadstropij visokimi moškimi, ženskami, avtomobili, ustnimi spreji, mobiteli, …
Nekateri izpostavljajo ekonomske argumente v prid gigantskim plakatom, poudarjajo, da je to edini način, da se zbere denar za prenovo stavb, na katere se plakati pozicionirajo. Tudi, če je to res, korist za eno stavbo naj ne bi premagala javnega interesa. V večini primerov pa ta argument sploh ne drži – veliko stavb, ki služijo kot stojala za plakate so v kar dobrem fizičnem stanju.
Lepota evropskih mest, ki se je razvijala skozi zgodovino, je skupna vrednota. Ta bi morala biti zaščitena pred brezsramnim in brutalnim napadom komercialnih podjetij (ki najdejo dobre partnerje v nekaterih lastnikih nepremičnin). Uporabiti bi morali močna orodja, kot je izboljšana načrtovalska zakonodaja, da bi se lahko temu napadu zoperstavili in bolje zaščitili skupne vrednote pred interesi posameznikov.
Iván Tosics, Urbactov strokovnjak
Povezava do izvirnega članka na urbact.eu: Giant Intruders In Our Cities – A New Years’ Photo Essay By Iván Tosics
