Kako avtomobilska odvisnost vpliva na okolje, zdravje in skupnosti?
Avtomobili so prevladujoč način premikanja v naših mestih, vaseh in na podeželju, medtem ko so javni prevoz, kolesa, invalidski vozički in celo hoja obravnavani kot »alternativne« oblike premikanja.
Ta članek raziskuje, kako avtomobilizem vpliva na rabo prostora, javno zdravje, skupnost, lokalno gospodarstvo in okolje.
1. Zasedanje prostora
Avtomobil je na eni strani rešitev za premagovanje razdalj med destinacijami, po drugi strani pa prevlada avtomobila povzroča, da so razdalje še daljše. Če mesta in naselja načrtujemo po meri avtomobilov, potrebujemo veliko več prostora in s tem se razdalje med različnimi cilji povečujejo. S tem spodbujamo širjenje urbanih območij, razrast suburbanih območij in razpršeno gradnjo. Običajne vsakodnevne poti so tako daljše, navezanost na avtomobil pa vse močnejša.
Ulični prostor naj bi bil namenjen različnim uporabnikom, vendar ga v veliki meri zasedajo avtomobili, ki na posameznika porabijo bistveno več prostora kot pešci, kolesarji ali javni prevoz.
Med vožnjo avtomobil porabi približno 1,39 m² na osebo na uro, medtem ko kolo zavzame le 0,52 m², pešec 0,27 m², avtobus pa zgolj 0,07 m². Ta nesorazmerje se še povečuje, saj vozila postajajo vse večja. SUV-ji predstavljajo že 46 % svetovne prodaje avtomobilov.
Še več prostora pa zasedajo parkirani avtomobili. Parkiranje, zlasti zunaj mestnih središč, se pogosto dojema kot brezplačno, a v resnici brezplačno parkiranje ne obstaja. Njegove stroške plačujemo vsi − ne glede na to, ali uporabljamo avtomobil ali ne. Ti stroški se skrivajo v višjih cenah dobrin in storitev ali pa jih plačujemo s prispevki v javno blagajno.
Površine, namenjene parkiranju, še zlasti kadar občine določijo minimalne parkirne standarde, zvišujejo cene nepremičnin, tudi stanovanj. Kar vodi v številna nesorazmerja, kot je denimo to, da je v številnih mestih prostor, namenjen avtomobilu, večji od bivalnega prostora na osebo.
2. Javno zdravje in blaginja
Motorni promet je povezan z mnogimi neposrednimi in posrednimi vzroki smrti ter zdravstvenimi težavami.
Leta 2023 je v EU v prometnih nesrečah umrlo približno 20.400 ljudi (Evropska komisija, Generalni direktorat za mobilnost in promet), pri čemer so skoraj 70 % žrtev v urbanih območjih predstavljali pešci in ranljivejši udeleženci v prometu.
Starejši ljudje, stari 65 let in več, so bolj ogroženi, saj predstavljajo 29 % vseh smrtnih žrtev v prometu, medtem ko jih je v celotni populaciji le 21 %. Podobno mladi ljudje, stari 18–24 let, predstavljajo 12 % smrtnih žrtev, a le 7 % prebivalstva.
Sedeči način življenja, ki je deloma posledica odvisnosti od avtomobila, je povezan z boleznimi, kot so bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen in debelost.
Sedeči način življenja povečuje tveganje za vse vrste umrljivosti, povzroča 70 % smrti po vsem svetu in je neodvisen dejavnik tveganja ne glede na indeks telesne mase.
Podatki kažejo, da kar tretjina odraslih, starih 15 let in več, po svetu trpi zaradi sedečega načina življenja, in da se 81 % mladostnikov ne giblje dovolj. Poleg tega postajajo bolezni, povezane s pomanjkanjem gibanja, vse bolj pogoste tudi pri otrocih.
Onesnaženje zraka je drugi največji dejavnik tveganja za nenalezljive bolezni in povzroča težave z dihanjem, vključno z rakom na pljučih. Poleg tega vpliva na možgane, srce in ožilje ter povzroča sladkorno bolezen tipa 1 in 2 ter astmo pri otrocih.
V Evropi 98 % prebivalstva živi v območjih z visokim onesnaženjem zraka, Svetovna zdravstvena organizacija pa ocenjuje, da zaradi tega vsako leto prezgodaj umre kar 400.000 ljudi.
Okoljski hrup, ki vključuje zvoke cestnega, železniškega in zračnega prometa, industrije ter sosesk, je najpogostejši vir onesnaženja s hrupom in je povezan predvsem z negativnimi učinki na zdravje, ki niso povezani s sluhom. Evropska agencija za okolje je leta 2014 poročala, da je vsaj 125 milijonov ljudi izpostavljenih hrupu cestnega prometa nad 55 dB.
Približno 20 % prebivalcev EU živi v območjih, kjer okoljski hrup škoduje njihovemu zdravju, pri čemer hrup prometa povzroči več kot 10.000 prezgodnjih smrti na leto (Evropska agencija za okolje).
Promet, ceste in parkirišča prispevajo do 30 % toplotnih emisij v mestih, kar ustvarja toplotne otoke in prispeva k pregrevanju urbanih območij. Dolgotrajni vročinski valovi in nezadostno ohlajanje ponoči lahko vodijo do resnih zdravstvenih težav, še posebej pri ranljivih skupinah, kot so starejši in otroci.
Po poročilu barcelonskega inštituta za globalno zdravje za leto 2023 so bili 4 % vseh poletnih smrti v mestih EU povezani s toplotnimi otoki.
V območjih, ki so močno odvisna od avtomobilov, se ljudje pogosto soočajo z izolacijo od osnovnih storitev in socialnih stikov zaradi velikih razdalj ter ovir, kot so avtoceste. Raziskave kažejo, da so izolirani posamezniki v večjem tveganju za različne bolezni in prezgodnjo smrt.
3. Socialna tkiva in skupnost
Kraji, ki so močno odvisni od avtomobilov, dajejo prednost cestam in parkiriščem pred prostori, ki bi lahko bili namenjeni pešcem, kar vodi tako v pomanjkanje socialnih stikov kot tudi fizično ločevanje različnih delov mesta.
Takšen razvoj mest odvrača ljudi od hoje in kolesarjenja ter omejuje spontana srečanja, kar zmanjšuje občutek pripadnosti in odgovornosti do lokalne skupnosti. Obenem se močno spreminja doživljanje otroštva, saj je vse manj priložnosti za igro na prostem in raziskovanje okolice doma.
Dajanje prednosti avtomobilu pred drugimi oblikami mobilnosti ustvarja socialno nepravičnost, saj omejuje dostop do osnovnih storitev, delovnih mest, izobraževanja in zdravstvenega varstva. To še posebej prizadene osebe z nizkimi dohodki, starejše ljudi in osebe z oviranostmi.
4. Lokalno gospodarstvo
Odvisnost od avtomobilov negativno vpliva na lokalna podjetja, saj zmanjšuje število pešcev in daje prednost strankam, ki prihajajo z avtomobili, kar vodi do nižje prodaje v manjših trgovinah in gostinskih lokalih.
V okoljih, kjer je odvisnost od avtomobila zelo prisotna, ljudje pogosto raje obiskujejo večje trgovske centre, ki so lažje dostopni z avtomobilom, zato se lokalna podjetja soočajo z večjo konkurenco in težje uspevajo.
V takšnih okoljih je omejeno tudi sodelovanje v skupnosti, saj je težje organizirati uspešne lokalne dogodke. Posledično imajo podjetja manj priložnosti za povezovanje s strankami in gradnjo zveste klientele.
Foto: Unsplash
5. Okoljska škoda
Planetarne meje so nabor vrednosti okoljskih spremenljivk, s katerimi znanstveniki ocenjujejo dolgoročno stabilnost okolja na Zemlji. Doslej je bilo preseženih šest od devetih planetarnih meja, pri čemer avtomobilnost neposredno prispeva k preseganju štirih: podnebne plentarne omejitve, celovitosti biosfere, spremembe rabe tal in novih entitet.
Podatki za leto 2019 kažejo, da je avtomobilnost eden glavnih dejavnikov podnebnih sprememb, saj je odgovorna za 23 % svetovnih emisij CO2, povezanih z energijo, pri čemer cestna vozila predstavljajo 70 % teh emisij.
Vpliv avtomobilov na okolje pa sega daleč onkraj emisij iz izpušnih cevi. Proizvodnja avtomobilov ter gradnja in vzdrževanje infrastrukture povzročajo dodatne emisije ogljikovega dioksida, onesnaževanje in porabo virov, kar še dodatno obremenjuje okolje.
—
Naslovna fotografija: Unsplash
Avtorice besedila: Petra Očkerl, Pavlina Japelj, Jana Okoren: Besedilo povzema poglavje iz priročnika People-centered approach practical guide, ki je nastal v okviru projekta Streets for Citizens
Viri:
Noise. European Environment Agency
Estimating the harmful effects of environmental transport noise: An EU study. ScienceDirect.
Road safety statistics in the EU. Eurostat.
How traffic increases urban heat stress. PreventionWeb.Ambient (outdoor) air pollution. WHO.
How traffic increases urban heat stress. PreventionWeb.
Ambient (outdoor) air pollution. WHO.
Social impacts of road traffic: perceptions and priorities of local residents.
Six out of nine “planetary boundaries” have been crossed and a tenth has appeared. bne IntelliNews.
