Leta 2017 smo na IPoP izdali zbornik Politike prostora: O izzivih lokalnih skupnosti med Ljubljano in Seulom, v katerem smo predstavili in primerjali dobre prakse skupnostnega povezovanja in pobud na lokalni ravni. Z njimi smo se pri svojem delu srečali tudi sodelavci IPoP. Takrat smo ugotovili, da se lokalne skupnosti v Ljubljani in Seulu zaradi razmeroma omejene demokratičnosti odločanja na lokalni ravni srečujejo s podobnimi izzivi kljub številnim razlikam med mestoma.
Avtorji nedavno izdanega zbornika Nastajajoči civilnodružbeni urbanizmi v Aziji: Hongkong, Seul, Singapur in Tajpej onstran razvojne urbanizacije obravnavajo podobno tematiko in pridejo do podobnih sklepov.
V zborniku primerjajo osemnajst fenomenov skupnostnega povezovanja in pobud na lokalni ravni, ki segajo od družbenih gibanj za ohranitev sanatorjia Lo-Sheng v Tajpeju ali vasi Choi Yuen v Hongkongu, do urbanih sprehodov v singapurskih soseskah Queenstown in Geylang ter urbane regeneracije sosesk To Kwa Wan v Hong Kongu in Seowon Maeul, Samdeok Maeul in Haebangchon v Seulu. Podrobno predstavijo tudi samoorganizirane lokalne skupnosti v seulskih soseskah Songhak Maeul in Seongmisan Maeul, urbane vrtove singapurskega kolektiva Foodscape, aktivizem migrantskih delavk v Hongkongu ter sodelovanje prebivalcev in mestne uprave pri ustvarjanju prostora v soseskah Changwen in Gufeng v Tajpeju, pa tudi Limbang, Tampines in Woodgrove v Singapurju.
Čeprav gre za vsebinsko in organizacijsko precej različne oblike skupnostnega povezovanja in pobud na lokalni ravni, ki so hkrati močno vpete v specifično lokalno in nacionalno okolje, je za večino značilno razmeroma uspešno vključevanje javnosti in sodelovanje lokalnih skupnosti in mestne ali državne uprave.
Takšno sodelovanje pogosto ni samoumevno. V soseski Songhak Maeul denimo so na preoblikovanje sprva konfliktnega odnosa med lokalno skupnostjo in mestno upravo v trajnejše partnerstvo vplivali uspešen boj proti deložacijam in boj za stanovanjske pravice, samoorganiziranje proizvodnih in potrošniških zadrug ter hkratno zavzemanje prebivlacev za večjo lokalno avtonomijo. Tudi v večini ostalih primerov je na sodelovanje med lokalnimi skupnostmi, civilno družbo in mestno ali državno upravo v veliki meri vplivala uspešna družbena mobilizacija na lokalni ravni.
Prav v tem se nastajajoči civilnodružbeni urbanizmi v Aziji pomembno razlikujejo od prevladujočih oblik državno vodenega ali tržno opredeljenega urbanega razvoja, zaradi česar po mnenju avtorjev predstavljajo nov prostorski in simbolni izraz demokratičnega odločanja na lokalni ravni.
Številni med avtorji so bili dejavno vključeni v družbeno mobilizacijo na lokalni ravni. V zborniku zato poudarjajo praktični pomen skupnostnega povezovanja in pobud na lokalni ravni za krepitev vključevanja javnosti in povezovanja javnosti, načrtovalcev in odločevalcev ter oblikovanja lokalnih koalicij in partnerstev med prebivalci, lokalnimi skupnostmi, civilno družbo in državo. Nastajajočih civilnodružbenih urbanizmov ne obravnavajo le zaradi teoretskega pomena za boljše razumevanje družbenih, prostorskih ali političnih sprememb v Aziji, ampak tudi kot praktični zgled oblikovanja bolj demokratičnih, trajnostnih in odpornih sosesk ter mest.
V tem pogledu sega pomen nastajajočih civilnodružbenih urbanizmov onstran Hongkonga, Seula, Singapurja in Tajpeja, saj so lahko obravnavani primeri zanimivi tudi za javnost, načrtovalce in odločevalce v Sloveniji. Kot dobre prakse skupnostnega povezovanja in pobud na lokalni ravni namreč ponujajo možne odgovore na izzive lokalnih skupnosti, ki smo jih predstavili v zborniku Politike prostora.
ZbornikNastajajoči civilnodružbeni urbanizmi v Aziji: Hongkong, Seul, Singapur in Tajpej onstran razvojne urbanizacije (Emerging Civic Urbanisms in Asia: Hong Kong, Seoul, Singapore, and Taipei beyond Developmental Urbanization) so uredili Im Sik Cho, Blaž Križnik in Jeffrey Hou. Izšel je v zbirki Azijska mesta pri Založbi Univerze v Amsterdamu.
Foto: Blaž Križnik
