Trajnostna mobilnost v šoli: delavnici na OŠ Poljane in OŠ Dob

19. 04. 2017

V aprilu smo na OŠ Poljane in OŠ Dob skupaj s partnerji izvedli dve delavnici,  na katerih smo skupaj s starši in učitelji iskali rešitve za varnejše šolske poti in se pogovarjali, kako po načelih trajnostne mobilnosti urediti prihode v obe osnovni šoli.

Odvisnost od osebnega avtomobilskega prometa ob onesnaženju zraka in veliki porabi energije povzroča tudi prekomerno porabo prostora za prometne površine in vrsto posrednih problemov in družbenih stroškov, ki izhajajo iz tega. Projekt Trajnostna mobilnost v šoli to problematiko naslavlja prek občin, šol, šolskega osebja, staršev ter seveda otrok. Za naslavljanje vprašanj mobilnosti v povezavi z osnovnimi šolami so ustrezna enota šolski okoliši, ki pokrivajo vsa naselja v občinah, zato se prek njihovega urejanja v smeri trajnostne mobilnosti lahko celovito preureja promet in prostor tako v mestih kot v manjših naseljih. Namen projekta je občinam in šolam pokazati enostavne in napredne rešitve na poti k trajnostni mobilnosti v okviru šolskih okolišev.
V okviru projekta bomo:
1. Pripravili pregled obstoječih praks, projektov, aktivnosti, publikacij na področju trajnostne mobilnosti v osnovnih šolah.
2. Opozarjali otroke, starše in zaposlene na šoli o pomenu trajnostne mobilnosti, alternativah individualnemu avtomobilskemu prometu in priložnostih, ki jih prinašajo drugačne oblike mobilnosti.
3. Uvajali nove prakse prihoda v šolo, ki spodbujajo pešačenje in kolesarjenje, kot na primer pešbus ali bicivlak, omejujejo možnost parkiranja v neposredni bližini šol, ipd.
4. Prek dveh pilotnih projektov bomo zasnovali konkretne ukrepe za trajnostno prometno ureditev, in sicer v enem mestnem in enem podeželskem/primestnem šolskem okolišu.
5. Prenesli rezultate pilotov ter dobrih praks na druge šolske okoliše.

Objavo je pripravil prostoRož.
Projekt sofinancira Ministrstvo za okolje in prostor, koordinira ga Inštitut za politike prostora, partnerji pa so prostoRož, Cipra Slovenija in društvo Focus. Poteka od septembra 2016 do konca oktobra 2017.

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Soodločanje: ali civilna družba sodeluje pri odločanju?

Letna konferenca konzorcija vsebinskih mrež, Hiša EU, Dunajska 20, Ljubljana, 6. december 2017

Participativna demokracija je sestavni del evropskega družbenega modela. Dopolnjevanje med predstavniško in participativno demokracijo opredeljuje Lizbonska pogodba, ki med drugim državljanom podeljuje »pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije« in določa, da »se odločitve sprejemajo kar najbolj odprto in v kar najtesnejši povezavi z državljani«.

Kljub temu pa praksa kaže drugačno sliko. Do razlik pri razumevanju in izvajanju participativne demokracije prihaja tako med različnimi ravnmi odločanja, od lokalne do mednarodne, kot med različnimi državami po Evropski uniji. Po eni strani se porajajo novi in novi primeri dobrih praks soodločanja, od participativnih proračunov do različnih partnerstev med civilno družbo in upravami na lokalni in državni ravni pri pripravi in izvajanju politik. Po drugi strani pa smo priča tudi različnim primerom odmikanja odločanja iz rok državljanov, od tajnih trgovinskih sporazumov do priprave predpisov po meri posameznih podjetij in grobih pritiskov na civilno družbo.

V zadnjih letih smo doživeli tudi vzpon aliberalnih demokratičnih politik v številnih evropskih državah. Razmere na Poljskem in Madžarskem so morda najboljši primer take politike, kjer državljani dajejo podporo političnim strankam, katerih politični cilji niso le v nasprotju z načeli participativne demokracije pač pa tudi v nasprotju z načelom vladavine prava EU. Kaže, da so se državljani ponekod pripravljeni celo odreči nekaterim temeljnim vrednotam in človekovim pravicam, kot so svoboda izražanja, svoboda zbiranja, svoboda medijev, civilna družba ali neodvisno sodstvo. Ti trendi resno ogrožajo evropska načela.

Konferenca želi narediti presek stanja soodločanja civilne družbe v praksi. Kakšne možnosti ima civilna družba za sodelovanje pri oblikovanju stališč in odločitev? Kakšne so razlike med različnimi ravnmi upravljanja, od lokalne, prek državne, do Evropske? Kako lahko državljani na vseh ravneh sami pripomorejo k razvoju in zaščiti demokracije, pravne države in človekovih pravic? Predstavljene bodo dobre in manj dobre prakse sodelovanja na treh ravneh odločanja: lokalni, državni in naddržavni oz. Evropski ravni, govorci pa bodo tako predstavniki nevladnih organizacij kot uprav na vseh ravneh tako iz Slovenije kot tujine.

Udeležba na konferenci je brezplačna, obvezna pa je prijava na tej povezavi.

Program

Več dogodkov
Napovednik Trajekt