Stekle so priprave na urbane sprehode Jane’s Walk 2017

09. 03. 2017

Spet je leto naokrog in v mestih širom po svetu so začeli s pripravami na urbane sprehode Jane’s Walk, ki bodo letos potekali 5., 6. in 7. maja 2017.

Inštitut za politike prostora kot že običajno vabi slovenske organizatorje, da se zberemo na uvodnem srečanju v četrtek, 16. marca 2017 ob 14.30 v Ljubljani na Tržaški 2. Pogovorili se bomo o praktičnih vidikih organizacije sprehodov, o izkušnjah iz preteklih let in tudi o letošnjih novostih. Zainteresirani lahko prijavijo svojo udeležbo na tej povezavi, z organizacijo sprehodov pa se lahko seznanijo tudi s pomočjo Priročnika za organizacijo urbanih sprehodov Jane’s Walk in se nam oglasijo po e-pošti ipop@ipop.si.

Z organizacijo sprehodov, poimenovanih po legendarni ameriški urbani aktivistki Jane Jacobs, so pred enajstimi leti v Kanadi začeli mednarodno kampanjo spodbujanja aktivnega vključevanja prebivalcev v urejanje bivalnega okolja in sočasnega razvijanja urbane pismenosti. Sprehodi, ki jih vodijo prebivalci,  delujejo kot neke vrste skupinsko branje lokalnega okolja in kot način javnega razpravljanja o razmerah v prostoru in o potrebnih spremembah. Zato so na sprehodih vedno posebej dobrodošli tudi predstavniki lokalne uprave in politike. Kanadski organizatorji vabijo vse zainteresirane, da se vpišejo kot organizatorji in svoje kraje dodajo na seznam mest, v katerih bodo letos izvedeni sprehodi.

V Sloveniji organizacijo sprehodov od leta 2011 spodbuja Inštitut za politike prostora tako, da marca pozove organizatorje k pripravi sprehodov, koordinira in nudi pomoč pri pripravi, sestavi vsakoletni program sprehodov, skrbi za skupno komuniciranje o akciji ter preko svojih kanalov širi sporočila s sprehodov.  Povezovanje slovenskih organizatorjev je namenjeno predvsem povečanju učinkov akcije na nacionalni ravni in zbujanju zanimanja javnosti za bivalno okolje ter neposredno vključevanje prebivalcev v njegovo urejanje. S sprehodi IPoP hkrati tudi promovira peš hojo po vsakdanjih opravkih in opozarja na povezave med kakovostjo bivalnega okolja in pešačenjem kot obliko mobilnosti.

Letos želi IPoP povečati učinke poročanja z urbanih sprehodov, zato bo takoj, ko se bo začel oblikovati seznam sprehodov, posebej povabil k sodelovanju prostovoljce, ki bodo pomagali spremljati pripravo in izvedbo sprehodov ter dokumentirati dogajanje na terenu. Pri tem je bil letos je bil prvič izražen tudi interes za sodelovanje študentov in morda bodo nekateri od njih postali prvi dokumentalisti slovenskih urbanih sprehodov.

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Soodločanje: ali civilna družba sodeluje pri odločanju?

Letna konferenca konzorcija vsebinskih mrež, Hiša EU, Dunajska 20, Ljubljana, 6. december 2017

Participativna demokracija je sestavni del evropskega družbenega modela. Dopolnjevanje med predstavniško in participativno demokracijo opredeljuje Lizbonska pogodba, ki med drugim državljanom podeljuje »pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije« in določa, da »se odločitve sprejemajo kar najbolj odprto in v kar najtesnejši povezavi z državljani«.

Kljub temu pa praksa kaže drugačno sliko. Do razlik pri razumevanju in izvajanju participativne demokracije prihaja tako med različnimi ravnmi odločanja, od lokalne do mednarodne, kot med različnimi državami po Evropski uniji. Po eni strani se porajajo novi in novi primeri dobrih praks soodločanja, od participativnih proračunov do različnih partnerstev med civilno družbo in upravami na lokalni in državni ravni pri pripravi in izvajanju politik. Po drugi strani pa smo priča tudi različnim primerom odmikanja odločanja iz rok državljanov, od tajnih trgovinskih sporazumov do priprave predpisov po meri posameznih podjetij in grobih pritiskov na civilno družbo.

V zadnjih letih smo doživeli tudi vzpon aliberalnih demokratičnih politik v številnih evropskih državah. Razmere na Poljskem in Madžarskem so morda najboljši primer take politike, kjer državljani dajejo podporo političnim strankam, katerih politični cilji niso le v nasprotju z načeli participativne demokracije pač pa tudi v nasprotju z načelom vladavine prava EU. Kaže, da so se državljani ponekod pripravljeni celo odreči nekaterim temeljnim vrednotam in človekovim pravicam, kot so svoboda izražanja, svoboda zbiranja, svoboda medijev, civilna družba ali neodvisno sodstvo. Ti trendi resno ogrožajo evropska načela.

Konferenca želi narediti presek stanja soodločanja civilne družbe v praksi. Kakšne možnosti ima civilna družba za sodelovanje pri oblikovanju stališč in odločitev? Kakšne so razlike med različnimi ravnmi upravljanja, od lokalne, prek državne, do Evropske? Kako lahko državljani na vseh ravneh sami pripomorejo k razvoju in zaščiti demokracije, pravne države in človekovih pravic? Predstavljene bodo dobre in manj dobre prakse sodelovanja na treh ravneh odločanja: lokalni, državni in naddržavni oz. Evropski ravni, govorci pa bodo tako predstavniki nevladnih organizacij kot uprav na vseh ravneh tako iz Slovenije kot tujine.

Udeležba na konferenci je brezplačna, obvezna pa je prijava na tej povezavi.

Program

Več dogodkov
Napovednik Trajekt