Priročniki za skupnostno upravljanje z življenjskimi viri

31. 01. 2017

Organizacije Focus, Umanotera, IPOP in PIC smo v okviru projekta Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri pripravile vrsto gradiv, s katerimi želimo podpreti pobudnike in izvajalce skupnostnih projektov pri prevzemanju aktivne vloge v izgradnji svoje blaginje s trajnostnim upravljanjem z življenjskimi viri v svojih okoljih.

Vabljeni k prebiranju in uporabi povsem svežih priročnikov in ostalih gradiv, ki vsebujejo napotke, navodila, vzorce, primere dobrih praks in vse, kar vas lahko podpre pri tem, da projekte uspešno izpeljete in v lokalnih skupnostih ustvarite trajne koristi.

Priročnik za izvajanje skupnostnih projektov (povezava)

Splošni priročnik za izvajanje skupnostnih projektov želi biti koristen vsakomur, ki je izvajalec oziroma spodbujevalec skupnostnega projekta, ne glede na njegovo specifično vsebino.

Priročnik za izvedbo skupnostne sončne elektrarne (povezava)

Skupnostna sončna elektrarna predstavlja projekt, kjer se skupina posameznikov in/ali drugih deležnikov združi v želji po proizvodnji električne energije iz čistega vira – sonca.

Priročnik za ureditev skupnostnega prostora (povezava)

Skupnosti prostor je večnamenski javni prostor, urejen za skupne potrebe prebivalcev določenega območja – soseske.

Priročnik za izvajanje spremljane poti v šolo – pešbus in bicivlak (povezava)

Pešbus in bicivlak sta načina spremljane poti v šolo, pri katerih se učenci v šolo odpravijo peš ali s kolesom v organiziranih skupinah po premišljeno začrtanih poteh in po stalnem urniku.

Vodnik Dovolj za vse – skupnostno upravljanje z življenjskimi viri (povezava)

V vodniku smo predstavili koncept skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri in njegovo pomembnost kot obetavnega razvojnega modela, ki lahko sinergijsko odgovori na velike izzive, ki so nam skupni kot človeški civilizaciji in planetarnemu ekosistemu: podnebne spremembe, upadanje biotske raznovrstnosti, degradacijo habitatov ter pohajanje svetovnih zalog ključnih surovin in poceni dostopnih fosilnih energentov, pa tudi napovedi o staranju prebivalstva Slovenije in migracijah, ki jih lahko pričakujemo v prihajajočih desetletjih. Vključeni so opisi 60 domačih in tujih dobrih praks na štirih ključnih področjih: (1) urejanje prostora, (2) samooskrba s hrano, (3) energetska učinkovitost in oskrba z energijo iz lokalnih obnovljivih virov ter (4) lokalno krožno gospodarstvo in trajnostna potrošnja.

Katalog dobrih praks skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri (povezava)

Z izbranimi uspešnimi zgodbami želimo navdihovati in motivirati občine, nevladne organizacije, zadruge, civilne iniciative in druge oblike organiziranja na lokalni ravni, da prevzamejo aktivno vlogo pri njihovem množenju in prenosu v svoja okolja.

Biotska raznolikost, ohranjenost narave, voda, gozd, rodovitna tla, obnovljivi viri energije,  policentrična poselitev, kakovost bivalnega okolja in krajinska pestrost – to so prepoznavne značilnosti in razvojne prednosti Slovenije. To so naši življenjski viri. Dovolj jih je, da s  trajnostnim skupnostnim upravljanjem zagotovimo blaginjo za vse in to omogočimo tudi prihodnjim rodovom.

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Soodločanje: ali civilna družba sodeluje pri odločanju?

Letna konferenca konzorcija vsebinskih mrež, Hiša EU, Dunajska 20, Ljubljana, 6. december 2017

Participativna demokracija je sestavni del evropskega družbenega modela. Dopolnjevanje med predstavniško in participativno demokracijo opredeljuje Lizbonska pogodba, ki med drugim državljanom podeljuje »pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije« in določa, da »se odločitve sprejemajo kar najbolj odprto in v kar najtesnejši povezavi z državljani«.

Kljub temu pa praksa kaže drugačno sliko. Do razlik pri razumevanju in izvajanju participativne demokracije prihaja tako med različnimi ravnmi odločanja, od lokalne do mednarodne, kot med različnimi državami po Evropski uniji. Po eni strani se porajajo novi in novi primeri dobrih praks soodločanja, od participativnih proračunov do različnih partnerstev med civilno družbo in upravami na lokalni in državni ravni pri pripravi in izvajanju politik. Po drugi strani pa smo priča tudi različnim primerom odmikanja odločanja iz rok državljanov, od tajnih trgovinskih sporazumov do priprave predpisov po meri posameznih podjetij in grobih pritiskov na civilno družbo.

V zadnjih letih smo doživeli tudi vzpon aliberalnih demokratičnih politik v številnih evropskih državah. Razmere na Poljskem in Madžarskem so morda najboljši primer take politike, kjer državljani dajejo podporo političnim strankam, katerih politični cilji niso le v nasprotju z načeli participativne demokracije pač pa tudi v nasprotju z načelom vladavine prava EU. Kaže, da so se državljani ponekod pripravljeni celo odreči nekaterim temeljnim vrednotam in človekovim pravicam, kot so svoboda izražanja, svoboda zbiranja, svoboda medijev, civilna družba ali neodvisno sodstvo. Ti trendi resno ogrožajo evropska načela.

Konferenca želi narediti presek stanja soodločanja civilne družbe v praksi. Kakšne možnosti ima civilna družba za sodelovanje pri oblikovanju stališč in odločitev? Kakšne so razlike med različnimi ravnmi upravljanja, od lokalne, prek državne, do Evropske? Kako lahko državljani na vseh ravneh sami pripomorejo k razvoju in zaščiti demokracije, pravne države in človekovih pravic? Predstavljene bodo dobre in manj dobre prakse sodelovanja na treh ravneh odločanja: lokalni, državni in naddržavni oz. Evropski ravni, govorci pa bodo tako predstavniki nevladnih organizacij kot uprav na vseh ravneh tako iz Slovenije kot tujine.

Udeležba na konferenci je brezplačna, obvezna pa je prijava na tej povezavi.

Program

Več dogodkov
Napovednik Trajekt