logo_kvadrat_ColorBrezTeksta

Priročniki za skupnostno upravljanje z življenjskimi viri

31. 01. 2017

Organizacije Focus, Umanotera, IPOP in PIC smo v okviru projekta Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri pripravile vrsto gradiv, s katerimi želimo podpreti pobudnike in izvajalce skupnostnih projektov pri prevzemanju aktivne vloge v izgradnji svoje blaginje s trajnostnim upravljanjem z življenjskimi viri v svojih okoljih.

Vabljeni k prebiranju in uporabi povsem svežih priročnikov in ostalih gradiv, ki vsebujejo napotke, navodila, vzorce, primere dobrih praks in vse, kar vas lahko podpre pri tem, da projekte uspešno izpeljete in v lokalnih skupnostih ustvarite trajne koristi.

- Priročnik za izvajanje skupnostnih projektov (povezava)

Splošni priročnik za izvajanje skupnostnih projektov želi biti koristen vsakomur, ki je izvajalec oziroma spodbujevalec skupnostnega projekta, ne glede na njegovo specifično vsebino.

- Priročnik za izvedbo skupnostne sončne elektrarne (povezava)

Skupnostna sončna elektrarna predstavlja projekt, kjer se skupina posameznikov in/ali drugih deležnikov združi v želji po proizvodnji električne energije iz čistega vira – sonca.

- Priročnik za ureditev skupnostnega prostora (povezava)

Skupnosti prostor je večnamenski javni prostor, urejen za skupne potrebe prebivalcev določenega območja – soseske.

- Priročnik za izvajanje spremljane poti v šolo – pešbus in bicivlak (povezava)

Pešbus in bicivlak sta načina spremljane poti v šolo, pri katerih se učenci v šolo odpravijo peš ali s kolesom v organiziranih skupinah po premišljeno začrtanih poteh in po stalnem urniku.

- Vodnik Dovolj za vse – skupnostno upravljanje z življenjskimi viri (povezava)

V vodniku smo predstavili koncept skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri in njegovo pomembnost kot obetavnega razvojnega modela, ki lahko sinergijsko odgovori na velike izzive, ki so nam skupni kot človeški civilizaciji in planetarnemu ekosistemu: podnebne spremembe, upadanje biotske raznovrstnosti, degradacijo habitatov ter pohajanje svetovnih zalog ključnih surovin in poceni dostopnih fosilnih energentov, pa tudi napovedi o staranju prebivalstva Slovenije in migracijah, ki jih lahko pričakujemo v prihajajočih desetletjih. Vključeni so opisi 60 domačih in tujih dobrih praks na štirih ključnih področjih: (1) urejanje prostora, (2) samooskrba s hrano, (3) energetska učinkovitost in oskrba z energijo iz lokalnih obnovljivih virov ter (4) lokalno krožno gospodarstvo in trajnostna potrošnja.

- Katalog dobrih praks skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri (povezava)

Z izbranimi uspešnimi zgodbami želimo navdihovati in motivirati občine, nevladne organizacije, zadruge, civilne iniciative in druge oblike organiziranja na lokalni ravni, da prevzamejo aktivno vlogo pri njihovem množenju in prenosu v svoja okolja.

Biotska raznolikost, ohranjenost narave, voda, gozd, rodovitna tla, obnovljivi viri energije,  policentrična poselitev, kakovost bivalnega okolja in krajinska pestrost – to so prepoznavne značilnosti in razvojne prednosti Slovenije. To so naši življenjski viri. Dovolj jih je, da s  trajnostnim skupnostnim upravljanjem zagotovimo blaginjo za vse in to omogočimo tudi prihodnjim rodovom.

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

DOGODKI

poljane _foto1

Kakšno prometno ureditev Poljan si želimo?

Delavnica, četrtek, 6. april 2017, 17:00 - 19:00, OŠ Poljane (Zemljemerska 7, Ljubljana), učilnica 14, geografija

Vabljeni na delavnico na temo spodbujanja aktivne poti v šolo in iskanja rešitev za ureditev šolskega okoliša OŠ Poljane z vidika trajnostne mobilnosti!

Poljane so prav posebno območje v Ljubljani. Imajo odlično lokacijo v centru mesta, kjer je gostota izobraževalnih ustanov zelo visoka, a hkrati še niso bile deležne celostne prostorske in prometne prenove. V luči trajnostne mobilnosti, ki je vključujoča za vse uporabnike, si želimo skupaj z vam oblikovati predloge za prometno ureditve šolskega okoliša OŠ Poljane.

Skupaj bomo iskali odgovore na vprašanja: S katerimi ukrepi bi izboljšali varnost prihoda pešcev in kolesarjev v šolo? Kako spodbuditi trajnostna potovanja predšolskih otrok, šolarjev, dijakov, študentov, zaposlenih in lokalnega prebivalstva?Katere lokacije so s prometnega vidika najbolj pereče in potrebne ukrepanja?

Delavnica poteka pod okriljem projekta Trajnostna mobilnost v šoli. Prijave in več informacij na: marjeta@focus.si, 059 071 327.

Vljudno vabljeni vsi, ki si želite skupaj z nami poiskati rešitve!

Projekt »Trajnostna mobilnost v šoli«, ki ga izvajajo Inštitut za politike prostora – IPoP, CIPRA Slovenija, Focus – društvo za sonaraven razvoj in KD ProstoRož, iz sredstev Sklada za podnebne spremembe sofinancira Ministrstvo za okolje in prostor.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt