Oglasni panoji namesto parka

16. 07. 2015

Marko Peterlin, IPoP

Uničenje žepnega parka in postavitev reklamnih panojev na križišču med Resljevo in Trubarjevo v Ljubljani, ne da bi sploh šlo za gradnjo, je namerna degradacija prostora najslabše vrste. Poseg upravičeno sproža burne odzive in vprašanja, kako je do tega lahko prišlo? Česa občina ni naredila, pa bi lahko, da park, kot urejena površina v javni rabi, ne bi bil obravnavan zgolj kot zemljišče? In kako ima lahko lastnik tako nizko stopnjo prostorske kulture, da v parku ne vidi nobene druge vrednosti kot je prihodek od reklamnih panojev? Ali je mogoče, da je uničenje parka ter postavitev reklamnih panojev in ograje na tak način legalno?

IMG_1664

Na primeru nesrečnega parka se je strnilo skoraj vse, kar je narobe z urejanjem prostora v naših mestih. Začelo se je z denacionalizacijo leta 2006, ko je bilo zemljišče kljub temu, da je šlo za urejeno javno površino, vrnjeno v naravi, tako kot je bil npr. tudi podoben mali park ob Erjavčevi ulici, zraven osnovne šole Majde Vrhovnik. Že precej pred letom 2006 pa je bilo zemljišče ob Resljevi urejeno kot park in parke uvrščamo med  gradbeno-inženirske objekte. Območje je bilo torej že zazidano, ne le zazidljivo zemljišče! Kot poudarja prostorska načrtovalka Martina Lipnik bi ga morala občina pravočasno vnesti v javno evidenco zazidanih zemljišč, s čimer bi verjetno lahko preprečila tudi vrnitev v naravi. Občina je nenazadnje park na svoje stroške komunalno uredila in ga dolga leta tudi vzdrževala. Zadnjič je po žledolomu lani dala obrezati poškodovana drevesa, ki jih je novi lastnik sedaj posekal.

Niz problematičnih potez se je nadaljeval leta 2010 s spremembo pogojev, ki jih je za to območje predpisoval prostorski akt. Kot je pisal Dnevnik je zazidalni načrt leta 1992 predvidel gradnjo le v delu parka, za preostanek zemljišča ob križišču Resljeve in Trubarjeve pa je predpisal z drevesi zasajeno in tlakovano piazzetto, ki bi ostala javna površina. Nov občinski prostorski načrt piazzette ne zahteva več, pač pa določa, da se mora višina novega objekta ujemati z višino obstoječega uličnega venca objektov ob Resljevi in Trubarjevi, ter da mora biti v pritličju urejen javni prehod.

Zadnja dejanja lastnika, podjetja Hiša Invest, pa so postregla še s pravim jagodnim izborom zlorab predpisov s področja gradenj in urejanja prostora. Najprej je, ne da bi koga kaj vprašal, posekal odrasla drevesa. V razvitejših mestih po svetu to velja za skrajno nekulturno in tudi za prepovedano. Podobno naj bi v prihodnje, skladno s predlogom sprememb občinskega prostorskega načrta, veljalo tudi v Ljubljani, mnogi lastniki pa se na občino že sedaj obračajo za mnenje o poseku. Ob poseku je lastnik uničil še urbano opremo in gradbene ureditve obstoječega parka. Za rušitev obstoječega objekta bi lastnik potreboval gradbeno dovoljenje. Tega sodeč po izjavah predstavnika podjetja za Svet24 očitno nima. Pri izvajanju del se lastnik sicer sklicuje na investicijska vzdrževalna dela, za katera naj gradbeno dovoljenje ne bi bilo potrebno. To drži, vendar pa zakon določa, da to velja le, če ne pride do posega v konstrukcijo objekta in če se ne spreminjata namembnost in zunanji videz objekta. V primeru parka na Resljevi bo to res težko trditi.

Poseben komentar zahteva postavitev oglasnih panojev. Na splošno velja, da je oglaševanje v javnem prostoru pri nas zelo šibko regulirano, večina pristojnosti v zvezi s tem pa je dana občinam. Mestna občina Ljubljana je tako v občinskem prostorskem načrtu določila precej omejitev glede postavitve oglasnih panojev, vendar pa jih izrecno dovoljuje na gradbiščnih ograjah. Past se skriva v tem, da so določila glede gradbišč precej ohlapna, saj npr. trajanje gradnje ni omejeno, ni vedno nedvoumno kako se gradnja začne in kdaj se konča. Zato je zadnje čase ob že tako velikemu številu mirujočih gradbišč tudi vedno več drugih zemljišč ograjenih z gradbiščnimi ograjami, ki jih krasijo oglasni panoji. In to je, kljub razmeroma nizkim in stalno padajočim prihodkom od oglaševanja, sedaj očitno doletelo tudi nesrečni park.

Ker verjamemo, da namerna degradacija prostora ne sme postati praksa v naših mestih, in ker smo prepričani, da lastnik izvaja dela brez ustreznih dovoljenj, smo na Inštitutu za politike prostora podali prijavo na gradbeno inšpekcijo. Pričakujemo, da bodo skladno s svojimi pristojnostmi ukrepale tudi javne službe.

komentarji (2)

  1. bojan radej, 16/07/2015 19:05

    takšno odločno ravnanje se od IPOP pričakuje, nikakršen sladkasti oportunizem ampak akcija, tokrat vas moram pohvaliti – ne le za delovanje ampak tudi za hiter odziv; bojan radej, slovensko društvo evalvatorjev

  2. Mirko, 16/07/2015 20:57

    Edini ki ima pravico kaziti mesto je Mestna občina … ki je degradirala dober del mestnega jedra. … ampak to je druga zgodba.

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Dosegljiva stanovanja

Vabimo vas, da se nam pridružite na posvetu Dosegljiva stanovanja, ki bo 18. decembra 2017 ob 13. uri v prostorih Ministrstva za okolje in prostor, Dunajska 21, Ljubljana (velika sejna soba v podhodu).

Na posvetu se bomo seznanili z akcijskim načrtom Partnerstva za stanovanja v okviru Urbane agende za EU in izvajanjem Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025.

Urbana agenda za EU (UAEU) vzpostavlja okvir za boljše usklajevanje politik, akterjev in deležnikov upravljanja ter boljše razumevanje razvoja mest. Kot ključni mehanizem za izvajanje urbane agende delujejo t.i. partnerstva, v katerih sodelujejo evropska mesta, države članice, Evropska komisija in druge evropske ustanove. Cilj Partnerstva za stanovanja je spodbujati dostopnost kakovostnih stanovanj. Partnerstvo se osredotoča na javna dostopna stanovanja, pravila o državnih pomočeh in splošno stanovanjsko politiko. Ukvarja se tako z občinskimi, socialnimi, zadružnimi kot z najemniškimi stanovanji in dostopnim lastništvom stanovanj. Ne ukvarja se s stanovanji za nujne primere ali izključno tržnim najemom in lastništvom domov.

Resolucija o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025 (NSP) je eden ključnih dokumentov za reševanje stanovanjske problematike v prihodnje in oblikuje aktivno stanovanjsko politiko. Pri oblikovanju programa je bilo vodilo načelo javnega interesa in dolgoročno zagotavljanje kakovosti bivanja za vse prebivalce. Posebno pozornost NSP posveča mladim, starejšim in ranljivejšim skupinam prebivalcev. V NSP so zastavljeni dolgoročni cilji, ki so bili s strani javnosti že sprejeti s širšo stopnjo konsenza: uravnotežena ponudba primernih stanovanj, lažja dostopnost do stanovanj, kakovostna in funkcionalna stanovanja, večja stanovanjska mobilnost prebivalstva.

PROGRAM

13.00–13.15

Pozdrav

13.15–14.00

Partnerstvo za stanovanja Urbane agende za EU (Črtomir Remec, SSRS)

Izvajanje Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025 (Vesna Dragan, MOP)

14.00–15.00

Razprava (Moderira: Marko Peterlin, IPoP)

 

Prosimo, da potrdite svojo udeležbo do četrtka, 14. 12. 2017 na petra.ockerl@ipop.si.

Dogodek poteka v okviru Podpore izvajanju urbane politike in programu URBACT.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt