Mestne tržnice so odgovor!

11. 11. 2014

Povzeto po spletni strani urbact.eu, prevod Petra Očkerl

Tržnice so stare kot mesta sama in tako različne med seboj, kot so si različna mesta, v katerih se nahajajo. Ne glede na razlike pa vse ustvarjajo prostore srečevanja, posel in delovna mesta, poleg tega pa imajo tudi zelo velik potencial za uresničevanje trajnostnih politik in uvajanje novih trendov. Tukaj je nekaj namigov omrežja URBACT Markets.

Torej, kaj je bilo prej – tržnica ali mesto? Vprašanje je podobno tistemu o kokoši in jajcu. Vemo, da so tržnice stare kot civilizacija sama, tega se zavedajo zlasti antropologi, ki so na to temo naredili vrsto študij. Moj učitelj Jesus Contreras mi je pred tridesetimi leti povedal, da so bile tržnice v devetnajstem stoletju prostori, kjer so se ljudje srečevali in prirejali poroke, dandanes pa potekajo poroke v dvoranah in diskotekah.

Miselnost, da so tržnice kraji, ki jih mladi ljudje ne uporabljajo več, se sedaj začenja spreminjati, in mogoče bodo na tržnicah v kratkem začeli prirejati tudi poroke. Zahajanje na tržnico ponekod postaja velik hit. Če obiščete Camden Market v Londonu, boste videli, da je povprečna starost obiskovalcev precej nizka, zlasti poleti, ko jo preplavi tisoče mladih, ki se v Veliki Britaniji učijo angleščine, in drugih turistov. Eden od ciljev te tržnice je ponovno pritegniti lokalne kupce. V Barceloni, kjer so tržnice v glavnem živilske, pa jih mladi pari preplavijo v soboto zjutraj, ko kupujejo hrano. Vse pomembnejša se jim zdi zdrava prehrana, kakovostni, lokalni produkti in osebni stiki s ponudniki.

Food market_London

Tržnice v različnih mestih in državah delujejo različno, saj so neločljivo povezane z lokalno kulturo v antropološkem smislu. Med nedavnimi obiski londonskih tržnic, ki so jih organizirali britanski partnerji projekta URBACT Markets, smo spoznali posebnosti teh tržnic. Pogosto jih upravljajo zasebniki oz. podjetja, prav tako so pogosto del pobud v javnem prostoru ali poslovnih modelov »avtentičnih« in nepremičninskih projektov. Javni sektor tem zasebnim iniciativam, ki bi lahko ustvarjale dobiček na okoliških območjih in ki bi lahko koristile mestnemu načrtovanju, storitvam in zaposlovanju, dovoljuje, da delujejo po pravilih prostega trga, dokler ne delujejo v nasprotju z interesi lokalne skupnosti. Lokalne oblasti tako pogosto samo nadzirajo dogajanje, ne da bi ga aktivno soustvarjale.

V južni Evropi tržnice navadno upravlja javni sektor. Torino, Atene in Barcelona so primeri mest, kjer je lokalna oblast močna vpletena v upravljanje objektov in ponudbe. S tem zagotovijo, da so te storitve pomemben del oskrbe s hrano, istočasno pa koristijo delovanju mesta. Javno-zasebna partnerstva v teh primerih delujejo bolj v prid javnega sektorja, medtem ko je to v anglosaškem svetu večinoma ravno obratno.

Verjetno bi lahko bilo zbližanje obeh skrajnosti koristno za oba modela. Vendar se razlike ne nanašajo samo na stopnjo vpletenosti javnega in zasebnega sektorja, temveč tudi na to, kakšno tržnico si želimo. V južni Evropi sta prehranska kultura in gastronomija pomemben del vsakdanjega življenja in sta bistvena sestavina vseh večjih tržnic. Tega nismo opazili v Londonu in Vroclavu, kjer se hrana prav tako pojavlja na tržnicah. Ustvarjanje prodaje v povezavi z ozaveščanjem o zdravi prehrani in prednostih lokalne pridelave lahko tržnicam pomaga izboljšati kakovost življenja tistih, ki živijo v mestih.

Thai_market_food_01

Obstajajo torej zelo različni pristopi, vsekakor pa ni mogoče zanikati, da so tržnice zelo uporabna orodja za preobrazbo mest, naj bo z zasebnim, javnim ali kombiniranim pristopom. Pripomorejo lahko k regeneraciji sosesk in družbeni koheziji, ustvarjajo zaposlitve in krepijo mala in srednje velika podjetja, distribuirajo produkte, se poslužujejo trajnostnih praks in jih promovirajo, spodbujajo zdravo prehrano in življenjski slog in še mnogo drugega.

Pri oblikovanju takšne strategije pa je potrebno upoštevati nekaj predpostavk:

1. Posel mora biti profiten, ali povedano drugače, tržnice morajo biti ekonomsko vzdržne.

2. Razvoj in izboljšanje tržnic ter posledično tudi lokalnega okolja morajo podpirati tako prodajalci kot tudi lokalne oblasti. Strinjati se morajo o ciljih pa tudi o ukrepih in financiranju. Usklajeni morajo biti glede upravljanja in strategije.

3. Lokalne oblasti morajo o tržnicah razmišljati celostno, pri tem upoštevati urbano načrtovanje in imeti poleg gospodarskih v mislih tudi okoljske in družbene koristi.

Mesta so kompleksni ekosistemi, kjer kakovost življenja določa mnogo dejavnikov. Tržnice so orodja, ki omogočajo izboljšave na veliko področjih. Priročnik, ki ga pripravljamo pri projektu URBACT Markets, bo predstavil prednosti in priložnosti, ki jih lahko ustvarijo tržnice, pa tudi nekaj primerov dobrih praks v partnerskih mestih: Atiki, Barceloni, Dublinu, Londonu, Pecsu, Suceavi, Torinu, Toulousu in Vroclavu.

Ne zamudite naslednje epizode … se nadaljuje …

Núria Costa – vodilni partner omrežja URBACT Markets

Fotografija: Raging Wire on flickr

Povezava na originalni članek

Več:

URBACT Markets

Atene – Urbactova prestolnica hrane

urbact.eu urbact.si

komentarji (1)

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Program za konferenco Bogastvo lokalnih skupnosti 8/11/2018 objavljen!

Vabimo vas na mednarodno konferenco Bogastvo lokalnih skupnosti, ki se bo odvijala 8. novembra 2018 od 9.00 do 15.30 v Poligonu v Ljubljani. Zdaj se lahko prijavite!

Številni kraji se srečujejo s propadanjem lokalnih ponudnikov storitev in pridelovalcev hrane, čemur sledi naraščanje brezposelnosti ter številne druge družbene in okoljske posledice. Globalizacija ni nujno koristna za lokalno ekonomijo, zato vse večkrat slišimo o krajih, ki gradijo razvoj na lokalnih priložnostih. Javno naročanje pri lokalnih ponudnikih ter razvoj lokalnih storitev, delovnih mest in lokalnih valut so pristopi, ki lahko močno doprinesejo k ustvarjanju vrednosti v nekem okolju. Ključno je, da denar ostane čim bližje domu.

Osrednja vsebinska prispevka bosta pripravila Neil McInroy iz organizacije CLES (Združeno kraljestvo), ki bo predstavil njihove izkušnje s spodbujanjem lokalne vrednosti v Prestonu in drugih britanskih mestih ter njihovo delo po vsej Evropi v okviru URBACT omrežja Procure, in Annet van Otterloo iz Afrikaanderwijk Cooperatie (Rotterdam, Nizozemska), ki bo govorila o družbenem vidiku odpornosti južnega Rotterdama z investiranjem v aktivne prebivalce in lokalno podjetništvo v četrti Afrikaanderwijk.

Poleg zanimivih primerov iz vse Evrope bomo spoznali tudi dobre prakse iz Slovenije in razpravljali o tem, kako lahko občine spodbujajo ustvarjanje vrednosti v lokalnem okolju z viri, ki jih že imajo na voljo.

Pridružite se predstavnikom nacionalnih institucij, regionalnih in lokalnih uprav, strokovnjakom, nevladnim organizacijam, praktikom in raziskovalcem iz akademskih in raziskovalnih institucij.

Udeležba je brezplačna, vendar je število mest omejeno, zato se čim prej prijavite.

PROGRAM

PRIJAVA

Več o konferenci: http://ipop.si/bogastvo-lokalnih-skupnosti/

Konferenco organizirajo Ministrstvo za okolje in prostor, IPoP – Inštitut za politike prostora in Skupnost občin Slovenije.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt