Mestne tržnice so odgovor!

11. 11. 2014

Povzeto po spletni strani urbact.eu, prevod Petra Očkerl

Tržnice so stare kot mesta sama in tako različne med seboj, kot so si različna mesta, v katerih se nahajajo. Ne glede na razlike pa vse ustvarjajo prostore srečevanja, posel in delovna mesta, poleg tega pa imajo tudi zelo velik potencial za uresničevanje trajnostnih politik in uvajanje novih trendov. Tukaj je nekaj namigov omrežja URBACT Markets.

Torej, kaj je bilo prej – tržnica ali mesto? Vprašanje je podobno tistemu o kokoši in jajcu. Vemo, da so tržnice stare kot civilizacija sama, tega se zavedajo zlasti antropologi, ki so na to temo naredili vrsto študij. Moj učitelj Jesus Contreras mi je pred tridesetimi leti povedal, da so bile tržnice v devetnajstem stoletju prostori, kjer so se ljudje srečevali in prirejali poroke, dandanes pa potekajo poroke v dvoranah in diskotekah.

Miselnost, da so tržnice kraji, ki jih mladi ljudje ne uporabljajo več, se sedaj začenja spreminjati, in mogoče bodo na tržnicah v kratkem začeli prirejati tudi poroke. Zahajanje na tržnico ponekod postaja velik hit. Če obiščete Camden Market v Londonu, boste videli, da je povprečna starost obiskovalcev precej nizka, zlasti poleti, ko jo preplavi tisoče mladih, ki se v Veliki Britaniji učijo angleščine, in drugih turistov. Eden od ciljev te tržnice je ponovno pritegniti lokalne kupce. V Barceloni, kjer so tržnice v glavnem živilske, pa jih mladi pari preplavijo v soboto zjutraj, ko kupujejo hrano. Vse pomembnejša se jim zdi zdrava prehrana, kakovostni, lokalni produkti in osebni stiki s ponudniki.

Food market_London

Tržnice v različnih mestih in državah delujejo različno, saj so neločljivo povezane z lokalno kulturo v antropološkem smislu. Med nedavnimi obiski londonskih tržnic, ki so jih organizirali britanski partnerji projekta URBACT Markets, smo spoznali posebnosti teh tržnic. Pogosto jih upravljajo zasebniki oz. podjetja, prav tako so pogosto del pobud v javnem prostoru ali poslovnih modelov »avtentičnih« in nepremičninskih projektov. Javni sektor tem zasebnim iniciativam, ki bi lahko ustvarjale dobiček na okoliških območjih in ki bi lahko koristile mestnemu načrtovanju, storitvam in zaposlovanju, dovoljuje, da delujejo po pravilih prostega trga, dokler ne delujejo v nasprotju z interesi lokalne skupnosti. Lokalne oblasti tako pogosto samo nadzirajo dogajanje, ne da bi ga aktivno soustvarjale.

V južni Evropi tržnice navadno upravlja javni sektor. Torino, Atene in Barcelona so primeri mest, kjer je lokalna oblast močna vpletena v upravljanje objektov in ponudbe. S tem zagotovijo, da so te storitve pomemben del oskrbe s hrano, istočasno pa koristijo delovanju mesta. Javno-zasebna partnerstva v teh primerih delujejo bolj v prid javnega sektorja, medtem ko je to v anglosaškem svetu večinoma ravno obratno.

Verjetno bi lahko bilo zbližanje obeh skrajnosti koristno za oba modela. Vendar se razlike ne nanašajo samo na stopnjo vpletenosti javnega in zasebnega sektorja, temveč tudi na to, kakšno tržnico si želimo. V južni Evropi sta prehranska kultura in gastronomija pomemben del vsakdanjega življenja in sta bistvena sestavina vseh večjih tržnic. Tega nismo opazili v Londonu in Vroclavu, kjer se hrana prav tako pojavlja na tržnicah. Ustvarjanje prodaje v povezavi z ozaveščanjem o zdravi prehrani in prednostih lokalne pridelave lahko tržnicam pomaga izboljšati kakovost življenja tistih, ki živijo v mestih.

Thai_market_food_01

Obstajajo torej zelo različni pristopi, vsekakor pa ni mogoče zanikati, da so tržnice zelo uporabna orodja za preobrazbo mest, naj bo z zasebnim, javnim ali kombiniranim pristopom. Pripomorejo lahko k regeneraciji sosesk in družbeni koheziji, ustvarjajo zaposlitve in krepijo mala in srednje velika podjetja, distribuirajo produkte, se poslužujejo trajnostnih praks in jih promovirajo, spodbujajo zdravo prehrano in življenjski slog in še mnogo drugega.

Pri oblikovanju takšne strategije pa je potrebno upoštevati nekaj predpostavk:

1. Posel mora biti profiten, ali povedano drugače, tržnice morajo biti ekonomsko vzdržne.

2. Razvoj in izboljšanje tržnic ter posledično tudi lokalnega okolja morajo podpirati tako prodajalci kot tudi lokalne oblasti. Strinjati se morajo o ciljih pa tudi o ukrepih in financiranju. Usklajeni morajo biti glede upravljanja in strategije.

3. Lokalne oblasti morajo o tržnicah razmišljati celostno, pri tem upoštevati urbano načrtovanje in imeti poleg gospodarskih v mislih tudi okoljske in družbene koristi.

Mesta so kompleksni ekosistemi, kjer kakovost življenja določa mnogo dejavnikov. Tržnice so orodja, ki omogočajo izboljšave na veliko področjih. Priročnik, ki ga pripravljamo pri projektu URBACT Markets, bo predstavil prednosti in priložnosti, ki jih lahko ustvarijo tržnice, pa tudi nekaj primerov dobrih praks v partnerskih mestih: Atiki, Barceloni, Dublinu, Londonu, Pecsu, Suceavi, Torinu, Toulousu in Vroclavu.

Ne zamudite naslednje epizode … se nadaljuje …

Núria Costa – vodilni partner omrežja URBACT Markets

Fotografija: Raging Wire on flickr

Povezava na originalni članek

Več:

URBACT Markets

Atene – Urbactova prestolnica hrane

urbact.eu urbact.si

komentarji (1)

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Zbori za prostor: Zakaj javni promet ne bi bil brezplačen?

Ponedeljek, 21. maja 2018 ob 18h v Pritličju, Mestni trg 2, Ljubljana

Javni potniški promet prinaša nižje skupne družbene stroške prometa kot osebni promet, zato si mnogo mest želi spodbuditi njegovo uporabo. Kako cena vozovnic vpliva na uporabo javnega potniškega prometa? Bi brezplačni javni promet ključno vplival na večje število potnikov? Lahko po drugi strani nižja cena zniža kakovost javnega prevoza in s tem negativno vpliva na njegovo privlačnost? Kakšne so na tem področju konkretne izkušnje slovenskih občin? In kaj za vse našteto pomenijo nove oblike skupnih in deljenih prevozov?

Prostor kot omejena dobrina je od nekdaj naravno mesto konfliktov. Po obdobju poudarjanja zasebnih in posamičnih interesov se kot družba počasi obračamo k večji občutljivosti do varovanja javnega dobra tudi v prostoru. Da bi bili pri tem uspešni, moramo najprej vedeti, kaj je javni interes, zakaj potrebuje aktivno podporo, in na kakšen način se ga lahko uveljavi.

V okviru Mreže za prostor organizirata društvo Maja Farol in IPoP – Inštitut za politike prostora serijo javnih dogodkov, s katerimi želita ob konkretnih aktualnih temah opredeliti javni interes v urejanju prostora. Organizatorji želijo predvsem omogočiti predstavitev različnih vidikov javnega interesa med enakovrednimi sogovorniki v odprti moderirani razpravi.

Sedmi zbor bo potekal v ponedeljek, 21. maja 2018 od 18h do 20h v Pritličju na Mestnem trgu 2 v Ljubljani. Uvodno predstavitev teme bo pripravil in predstavil novinar Borut Tavčar.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt