Predlogi za celovito reševanje prometne problematike v ljubljanskih Kosezah

10. 11. 2014

Inštitut za politike prostora in Društvo Focus sta te dni poslala Mestni občini Ljubljani predlog ureditve dela Koseške ulice in dela Drage v Kosezah v Ljubljani. Pripravljen je bil v skladu s stališči prebivalcev in drugih uporabnikov tega območja, kot so jih izrazili na Uličnem festivalu Koseze, 5. junija 2014. Namen festivala je bil oživiti prostor Koseške ceste (en dan zaprte za motorni promet), kjer ima motorni promet še vedno prednost pred nemotoriziranimi oblikami prometa, in se seznaniti z željami in potrebami okoliških prebivalcev, rekreativcev, strokovnjakov in civilne družbe po ureditvi tega prostora v bodoče. S predlogom Mestni občini Ljubljana nadaljujemo aktivnosti za prostorske izboljšave tega dela Kosez.

Na dogodku smo izvedli delavnico o prometni ureditvi Koseške ceste in anketo, ki jo je izpolnilo prek 60 občanov. Njihove zahteve so jasne: Koseška cesta nujno potrebuje ureditev, ki bo poskrbela za večjo varnost pešcev in pretočnost kolesarjev. Pokazalo se je, da je problematična tudi ulica Draga na delu med Koseško cesto in Ulico bratov Bezlajev, kjer so hitrosti avtomobilov zelo visoke. Občani torej želijo več prostora in varnosti za pešce in kolesarje, hkrati pa omogočen dostop z avtomobilom, katerih hitrost in število je potrebno omejiti. Kot najbolj nujne ukrepe predlagajo, da se uredi pločnik ter izvede ukrepe za zmanjšanje hitrosti avtomobilov ob celotnem delu Koseške ceste (med Podutiško cesto in Drago) in delu bližnje ulice Draga (med Koseško cesto in Kmečko potjo oz. Ulico bratov Bezlajev). Na delavnici je bila obravnavana tudi možnost uvedbe skupnega prometnega prostora kot ena izmed primernejših možnosti za ureditev Koseške ceste.

S predlogom smo opozorili Mestno občino Ljubljano, da poleg intenzivnega urejanja središča mesta pristopi tudi k celovitemu reševanju prometne problematike drugih četrtnih skupnosti. Potrebno bi bilo predvsem izvesti širšo razpravo o možnih rešitvah za izboljšanje prometne situacije tega dela Kosez glede na stanje, potrebe in želje prebivalcev ter možne strokovne rešitve. Obenem sporočamo, da želimo biti prebivalci, strokovnjaki in nevladne organizacije vključeni v javno razpravo o urejanju prometa pravočasno, še preden je o predvidenih ureditvah odločeno na ravni občine.

Priloga: prikaz trenutnega stanja

Pešci na Koseški cesti, ki se približujejo Podutiški, uporabljajo desno stran vozišča in ne pločnika na drugi strani ceste. Koseško morajo namreč na njenem severnem delu prečkati (na sicer označenem prehodu za pešce), če želijo pot nadaljevati preko Podutiške proti Mercatorju in Koseškim blokom po najbolj obljudeni pešpoti. (Vir: Google Zemljevidi, Street View)

Koseška1

Križišče med Koseško in Podutiško cesto, kjer velik radij avtomobilom, ki zavijajo desno na Koseško cesto, omogoča visoke hitrosti in predstavlja grožnjo za pešce in kolesarje. (Vir: Google Zemljevidi, Street View)

križišče_png1

Del Koseške ceste, kjer pločnik nadomestijo parkirna mesta, pešci pa so prisiljeni uporabljati cestišče. (Vir: Google Zemljevidi, Street View)

3

Del Drage med Koseško cesto in Marjekovo potjo brez urejenega pločnika. (Vir: Google Zemljevidi, Street View)

4

Naslovna slika: Delavnica o prometni ureditvu Koseške ceste na Uličnem festivalu Koseze 5.6.2014 (Avtor slike: Urban Jeriha)

Predlog Mestni občini Ljubljana za ureditev prometa in prostora na območju Koseške ceste in Drage

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Zbori za prostor: Zakaj javni promet ne bi bil brezplačen?

Ponedeljek, 21. maja 2018 ob 18h v Pritličju, Mestni trg 2, Ljubljana

Javni potniški promet prinaša nižje skupne družbene stroške prometa kot osebni promet, zato si mnogo mest želi spodbuditi njegovo uporabo. Kako cena vozovnic vpliva na uporabo javnega potniškega prometa? Bi brezplačni javni promet ključno vplival na večje število potnikov? Lahko po drugi strani nižja cena zniža kakovost javnega prevoza in s tem negativno vpliva na njegovo privlačnost? Kakšne so na tem področju konkretne izkušnje slovenskih občin? In kaj za vse našteto pomenijo nove oblike skupnih in deljenih prevozov?

Prostor kot omejena dobrina je od nekdaj naravno mesto konfliktov. Po obdobju poudarjanja zasebnih in posamičnih interesov se kot družba počasi obračamo k večji občutljivosti do varovanja javnega dobra tudi v prostoru. Da bi bili pri tem uspešni, moramo najprej vedeti, kaj je javni interes, zakaj potrebuje aktivno podporo, in na kakšen način se ga lahko uveljavi.

V okviru Mreže za prostor organizirata društvo Maja Farol in IPoP – Inštitut za politike prostora serijo javnih dogodkov, s katerimi želita ob konkretnih aktualnih temah opredeliti javni interes v urejanju prostora. Organizatorji želijo predvsem omogočiti predstavitev različnih vidikov javnega interesa med enakovrednimi sogovorniki v odprti moderirani razpravi.

Sedmi zbor bo potekal v ponedeljek, 21. maja 2018 od 18h do 20h v Pritličju na Mestnem trgu 2 v Ljubljani. Uvodno predstavitev teme bo pripravil in predstavil novinar Borut Tavčar.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt