Predlogi za celovito reševanje prometne problematike v ljubljanskih Kosezah

10. 11. 2014

Inštitut za politike prostora in Društvo Focus sta te dni poslala Mestni občini Ljubljani predlog ureditve dela Koseške ulice in dela Drage v Kosezah v Ljubljani. Pripravljen je bil v skladu s stališči prebivalcev in drugih uporabnikov tega območja, kot so jih izrazili na Uličnem festivalu Koseze, 5. junija 2014. Namen festivala je bil oživiti prostor Koseške ceste (en dan zaprte za motorni promet), kjer ima motorni promet še vedno prednost pred nemotoriziranimi oblikami prometa, in se seznaniti z željami in potrebami okoliških prebivalcev, rekreativcev, strokovnjakov in civilne družbe po ureditvi tega prostora v bodoče. S predlogom Mestni občini Ljubljana nadaljujemo aktivnosti za prostorske izboljšave tega dela Kosez.

Na dogodku smo izvedli delavnico o prometni ureditvi Koseške ceste in anketo, ki jo je izpolnilo prek 60 občanov. Njihove zahteve so jasne: Koseška cesta nujno potrebuje ureditev, ki bo poskrbela za večjo varnost pešcev in pretočnost kolesarjev. Pokazalo se je, da je problematična tudi ulica Draga na delu med Koseško cesto in Ulico bratov Bezlajev, kjer so hitrosti avtomobilov zelo visoke. Občani torej želijo več prostora in varnosti za pešce in kolesarje, hkrati pa omogočen dostop z avtomobilom, katerih hitrost in število je potrebno omejiti. Kot najbolj nujne ukrepe predlagajo, da se uredi pločnik ter izvede ukrepe za zmanjšanje hitrosti avtomobilov ob celotnem delu Koseške ceste (med Podutiško cesto in Drago) in delu bližnje ulice Draga (med Koseško cesto in Kmečko potjo oz. Ulico bratov Bezlajev). Na delavnici je bila obravnavana tudi možnost uvedbe skupnega prometnega prostora kot ena izmed primernejših možnosti za ureditev Koseške ceste.

S predlogom smo opozorili Mestno občino Ljubljano, da poleg intenzivnega urejanja središča mesta pristopi tudi k celovitemu reševanju prometne problematike drugih četrtnih skupnosti. Potrebno bi bilo predvsem izvesti širšo razpravo o možnih rešitvah za izboljšanje prometne situacije tega dela Kosez glede na stanje, potrebe in želje prebivalcev ter možne strokovne rešitve. Obenem sporočamo, da želimo biti prebivalci, strokovnjaki in nevladne organizacije vključeni v javno razpravo o urejanju prometa pravočasno, še preden je o predvidenih ureditvah odločeno na ravni občine.

Priloga: prikaz trenutnega stanja

Pešci na Koseški cesti, ki se približujejo Podutiški, uporabljajo desno stran vozišča in ne pločnika na drugi strani ceste. Koseško morajo namreč na njenem severnem delu prečkati (na sicer označenem prehodu za pešce), če želijo pot nadaljevati preko Podutiške proti Mercatorju in Koseškim blokom po najbolj obljudeni pešpoti. (Vir: Google Zemljevidi, Street View)

Koseška1

Križišče med Koseško in Podutiško cesto, kjer velik radij avtomobilom, ki zavijajo desno na Koseško cesto, omogoča visoke hitrosti in predstavlja grožnjo za pešce in kolesarje. (Vir: Google Zemljevidi, Street View)

križišče_png1

Del Koseške ceste, kjer pločnik nadomestijo parkirna mesta, pešci pa so prisiljeni uporabljati cestišče. (Vir: Google Zemljevidi, Street View)

3

Del Drage med Koseško cesto in Marjekovo potjo brez urejenega pločnika. (Vir: Google Zemljevidi, Street View)

4

Naslovna slika: Delavnica o prometni ureditvu Koseške ceste na Uličnem festivalu Koseze 5.6.2014 (Avtor slike: Urban Jeriha)

Predlog Mestni občini Ljubljana za ureditev prometa in prostora na območju Koseške ceste in Drage

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Program za konferenco Bogastvo lokalnih skupnosti 8/11/2018 objavljen!

Vabimo vas na mednarodno konferenco Bogastvo lokalnih skupnosti, ki se bo odvijala 8. novembra 2018 od 9.00 do 15.30 v Poligonu v Ljubljani. Zdaj se lahko prijavite!

Številni kraji se srečujejo s propadanjem lokalnih ponudnikov storitev in pridelovalcev hrane, čemur sledi naraščanje brezposelnosti ter številne druge družbene in okoljske posledice. Globalizacija ni nujno koristna za lokalno ekonomijo, zato vse večkrat slišimo o krajih, ki gradijo razvoj na lokalnih priložnostih. Javno naročanje pri lokalnih ponudnikih ter razvoj lokalnih storitev, delovnih mest in lokalnih valut so pristopi, ki lahko močno doprinesejo k ustvarjanju vrednosti v nekem okolju. Ključno je, da denar ostane čim bližje domu.

Osrednja vsebinska prispevka bosta pripravila Neil McInroy iz organizacije CLES (Združeno kraljestvo), ki bo predstavil njihove izkušnje s spodbujanjem lokalne vrednosti v Prestonu in drugih britanskih mestih ter njihovo delo po vsej Evropi v okviru URBACT omrežja Procure, in Annet van Otterloo iz Afrikaanderwijk Cooperatie (Rotterdam, Nizozemska), ki bo govorila o družbenem vidiku odpornosti južnega Rotterdama z investiranjem v aktivne prebivalce in lokalno podjetništvo v četrti Afrikaanderwijk.

Poleg zanimivih primerov iz vse Evrope bomo spoznali tudi dobre prakse iz Slovenije in razpravljali o tem, kako lahko občine spodbujajo ustvarjanje vrednosti v lokalnem okolju z viri, ki jih že imajo na voljo.

Pridružite se predstavnikom nacionalnih institucij, regionalnih in lokalnih uprav, strokovnjakom, nevladnim organizacijam, praktikom in raziskovalcem iz akademskih in raziskovalnih institucij.

Udeležba je brezplačna, vendar je število mest omejeno, zato se čim prej prijavite.

PROGRAM

PRIJAVA

Več o konferenci: http://ipop.si/bogastvo-lokalnih-skupnosti/

Konferenco organizirajo Ministrstvo za okolje in prostor, IPoP – Inštitut za politike prostora in Skupnost občin Slovenije.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt