Vključevanje etničnih manjšin

23. 09. 2014

Petra Očkerl

Vsake toliko se v medijih srečamo z novicami, ki so povezane z obravnavo Romov in njihovim vključevanjem v družbo ter umeščanjem v prostor. Poleg poročanja o prekrških in kriminalnih dejanjih, ki jih medijski analitiki in komunikologi sicer označujejo za potencirane in stereotipske, so najpogostejša tema neformalna romska naselja.

Nevladne organizacije s področja človekovih pravic ugotavljajo, da Romi pogosto živijo v nesprejemljivih razmerah, brez dostopa do osnovne infrastrukture. Občinske uprave in mesta se na ta vprašanja odzivajo bolj ali manj uspešno. Zdi se, da se z romsko problematiko ukvarjajo predvsem nevladne organizacije in pobude, medtem ko je sistemsko urejanje šibko.

Romska problematika je na ravni EU prepoznana kot pomembna tema, ki jo najceloviteje obravnava Okvir EU za nacionalne strategije vključevanja Romov, za uresničevanje pa se namenjajo sredstva iz različnih evropskih skladov. V Poročilu o uresničevanju EU okvira za nacionalne strategije vključevanja Romov Evropska komisija ugotavlja, da so bili, odkar je bil leta 2011 ta sprejet, storjeni koraki naprej. Vendar pa je najšibkejši člen nacionalnih strategij, ki sicer vključujejo še področja izobraževanja, zaposlovanja in zdravstvene oskrbe, ravno stanovanjska problematika te etnične skupine.

Evropska komisija ugotavlja, da so v večini držav ovire: neurejen legalni status naselij, neuspešnost pri vzpostavitvi dialoga med Romsko skupnostjo in drugimi prebivalci, pomanjkanje nacionalnih sredstev za to področje in slabo izkoriščanje evropskih skladov. Pri pridobivanju sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj je največja ovira načrtovanje integriranih (celostnih) stanovanjskih projektov.

Kljub temu Komisija zaznava premike naprej in ob tem izpostavlja dobre prakse. Tako so na primer Belgiji aktivirali t. i. mediatorje, delavce iz najrazličnejših strok, ki se trudijo pridobiti podporo tako Romov kot drugega prebivalstva za stanovanjske intervencije. V Nemčiji si prizadevajo za odpravo segregacije zlasti z mehkimi ukrepi – z nudenjem podpore in svetovanja. Na Madžarskem pa so mesta in občine primorani v svoje razvojne strategije vključiti t. i. lokalni načrt za enake možnosti, načrt o odpravi segregacije.

Romi pa seveda niso edina etnična manjšina, večja evropska mesta jih imajo veliko in pogosto prihaja do segregacije in getoizacije. Za vključevanje etničnih manjšin in odpravo prostorske in družbene segregacije si prizadeva tudi nekaj projektov v okviru programa URBACT. Dobre prakse iz sosednjega Vidma smo predstavili že pred časom. Ključne ugotovitve partnerjev, ki so vključeni v projekte s tega področja, so skupaj z dobrimi praksami v različnih državah EU predstavljene v tematskem poročilu Against Divided Cities in Europe, ki je zdaj dostopno tudi v obliki e-knjige.
urbact_capitalisation-divided

urbact.eu urbact.si

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Zbori za prostor: Zakaj javni promet ne bi bil brezplačen?

Ponedeljek, 21. maja 2018 ob 18h v Pritličju, Mestni trg 2, Ljubljana

Javni potniški promet prinaša nižje skupne družbene stroške prometa kot osebni promet, zato si mnogo mest želi spodbuditi njegovo uporabo. Kako cena vozovnic vpliva na uporabo javnega potniškega prometa? Bi brezplačni javni promet ključno vplival na večje število potnikov? Lahko po drugi strani nižja cena zniža kakovost javnega prevoza in s tem negativno vpliva na njegovo privlačnost? Kakšne so na tem področju konkretne izkušnje slovenskih občin? In kaj za vse našteto pomenijo nove oblike skupnih in deljenih prevozov?

Prostor kot omejena dobrina je od nekdaj naravno mesto konfliktov. Po obdobju poudarjanja zasebnih in posamičnih interesov se kot družba počasi obračamo k večji občutljivosti do varovanja javnega dobra tudi v prostoru. Da bi bili pri tem uspešni, moramo najprej vedeti, kaj je javni interes, zakaj potrebuje aktivno podporo, in na kakšen način se ga lahko uveljavi.

V okviru Mreže za prostor organizirata društvo Maja Farol in IPoP – Inštitut za politike prostora serijo javnih dogodkov, s katerimi želita ob konkretnih aktualnih temah opredeliti javni interes v urejanju prostora. Organizatorji želijo predvsem omogočiti predstavitev različnih vidikov javnega interesa med enakovrednimi sogovorniki v odprti moderirani razpravi.

Sedmi zbor bo potekal v ponedeljek, 21. maja 2018 od 18h do 20h v Pritličju na Mestnem trgu 2 v Ljubljani. Uvodno predstavitev teme bo pripravil in predstavil novinar Borut Tavčar.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt