Videm: vključevanje Romov z Urbactom

Medtem ko je leta 2009 vrsta evropskih nacionalnih in lokalnih vlad zaostrila svoj odnos do romskih skupnosti (izselitve, uničevanje naselij itd.) so se v italijanskem Vidmu odločili, da bodo v Urbactovem omrežju ROMA-Net skupaj z 10 drugimi mesti poiskali vključujoče rešitve. Tako je Vidmu s pomočjo Urbactove metode uspelo vključiti romsko skupnost in najti trajnoste rešitve za izboljšanje njihovih življenjskih pogojev.

Videm (Udine) (98.000 prebivalcev) je bogato mesto v hriboviti pokrajini Furlanija – Julijska Krajina na severovzhodu Italije. Zaradi bližine slovenske (20 km) in avstrijske meje (50 km) je talilni lonec kultur, jezikov in etničnih skupin. Furlanščino (to je eden od retoromanskih jezikov) se veliko govori v vsakdanjem življenju, kot tudi nemško in slovensko. Lokalni prebivalci med govorom pogosto pomešajo vse štiri jezike.

Videm je za obiskovalca elegantno mesto, bogato v raznolikosti in ponosno na svojo multikulturno dediščino. Toda, če bi se sprehodili samo nekaj kilometrov stran od elegantnega srednjeveškega mestnega središča, bi našli drugačno realnost: največje italijansko nelegalno romsko naselje. Prebivalci tega naselja živijo v nesprejemljivih pogojih, brez dostopa do minimalnih varnostnih in življenjskih standardov, kot sta tekoča voda in elektrika. Pričakovana življenjska doba je kratka, delež nepismenih velik, možnosti za zaposlitev pa skoraj neobstoječe. Notranje napetosti in spori med rivalskimi družinami samo še povečujejo nestabilnost in nasilje v naselju, nedaleč od “zunanjega sveta”.

Projekt se je rodil med pogromom nad Romi

Leta 2008 so nepremišljeni politiki po vsej državi pozivali k pogromu nad Romi. Splošna nastrojenost v Italiji je bila podobna lovu na čarovnice. Župani so dobili posebne pristojnosti, da so lahko odredili uničenje romskih naselij, ne da bi zagotovili druge rešitve za nastanitev. Napetosti med Romi in gadjos (Neromi) so se zaostrovale, nasprotja med obema skupinama so dosegla vrelišče. Odstranjevanje naselij so nekateri označevali za skrajno rešitev, toda očitno je bilo, da je ta pristop brez dolgoročnega načrtovanja obsojen na prepad. Jasno je bilo, da se bodo na teh območjih pojavila nova naselja.

Videm pa je želel ubrati drugo pot. »Naša lokalna oblast je bila prepričana, da edini korak naprej ni izseljevanje, temveč družbeno vključevanje,« poudarja Antonella Nonino, videmska svetnica za romska vprašanja, ko se spominja videmske izkušnje v projektu ROMA-Net. Samo nekaj mesecev pred zagonom omrežja ROMA-Net je sprejela nalogo, da se sproprime z romsko problematiko in razvije lokalni program za vključevanje Romov.
V času, ko je italijanska vlada pozivala k ostrim in odločnim ukrepom proti Romom, se je Videm odločil, da si pobliže ogleda izkušnje drugih evropskih državah in začne iskati trajnostne rešitve. Antonella pravi, da je bila na začetku sicer skeptična glede pridružitve projektu, ki financira samo izmenjave, ne pa tudi ukrepov, vendar se je odločila, da vendarle poskusi. »Imeli smo veliko idej, toda nismo vedeli, kako začeti in kako te ideje uresničiti. Budimpešta nas je nagovorila v pravem času in nas povabila k sodelovanju v projektu ROMA-Net!«

Okvir EU za nacionalne strategije vključevanja Romov

Evropska komisija je leta 2011 sprejela Okvir EU za nacionalne strategije vključevanja Romov, ki se osredotočajo na štiri področja: izobraževanje, zaposlovanje, zdravstvena oskrba in stanovanja. Evropska komisija je ovrednotila strategije, ki so jih pripravile države članice, in njihovo uresničevanje so okrepili še z vzpostavitvijo nacionalnih kontaktnih točk na temo romske integracije. Če vas zanima, kaj jim je doslej uspelo, si lahko preberete letošnje Poročilo o uresničevanju EU okvira za nacionalne strategije vključevanja Romov.

Posesti vse za skupno mizo – velik izziv

Kot za večino Urbactovih partnerjev je bil tudi za Videm prvi večji izziv zbrati vse relevantne deležnike za eno mizo ter začeti razpravljati o lokalni situaciji in iskati možne rešitve. Pri obravnavi romskih vprašanj se je ta korak izkazal za najtežjega. Društva s tega področja najprej niso želela sodelovati pri projektu, ki je na prvi pogled deloval kot »samo besede in nobenih dejanj«. Maria Cantarutti, prostovoljka pri Saint Vincenzo de Paoli Society, lokalni religijski organizaciji, pravi: »Navajeni smo delati z romsko skupnostjo kot da gre za nenehno izredno stanje in borimo se, da zagotovimo osnovno podporo. Nimamo veliko časa za govorjenje …«

Na začetku projekta so bile vse organizacije, ki se kakorkoli ukvarjajo z romsko skupnostjo, povabljene na sestanek s predstavniki mesta. Deležniki so bili izjemno raznoliki, vse od javnih institucij (lokalne zdravstvene ustanove, socialne službe itd.) do dobrodelnih in prostovoljskih organizacij. Prisotni so bili predstavniki javnega, zasebnega in storitvenega sektorja. Za mnogo organizacij je bila to prva priložnost, da se pogovarjajo med seboj in z občino.

Namen prvih sestankov je bil vzpostaviti skupno vizijo projekta ROMA-Net in pripraviti izhodiščno študijo prioritet, ki se jim je treba posvetiti. To se je izkazalo za težavno. Vsak deležnik je imel drugačen pogled na to, kako najbolje služiti romski skupnosti. Pogosto je bila ta predstava tudi v nasprotju s tisto, ki jo je imela romska skupnost sama.

S pomočjo vaje, ki jo je izvedla strokovnjakinja omrežja Ann Hyde, je deležnikovem vendarle uspelo določiti 4 prioritete lokalne podporne skupine. Osredotočili naj bi se na: dostop do zaposlitve, dostop do izobraževanja, dostop do stanovanja in dostop do zdravja. Posebej pomembno se jim je zdelo tudi vprašanje otrok, ki zgodaj opuščajo šolanje (98 %, saj jih starši izpišejo iz šole, potem ko se naučijo brati, pisati in računati). Mnogi otroci so tudi slabega zdravja – veliko jih ima prekomerno telesno težo, pričakovana življenjska doba je zelo nizka, težava pa je tudi necepljenost). Nenazadnje pa je problem, ki se je ob pripravi izhodiščne študije nenehno pojavljal, tudi pomanjkanje zaupanja med romsko skupnostjo in javnimi institucijami. Prioriteta občine je bila s pripravo ukrepov, s katerimi se bodo strinjali vsi deležniki, razbiti stare vzorce nezaupanja.

Izgradnja zaupanja za povezovanje skupnosti in prepoznavanje resničnih potreb

S podporo projektne strokovnjakinje in idejami, ki so jih prispevali partnerji, se je Videm zavezal k izgradnji močnega partnerstva z romsko skupnostjo. Občina se je odločila, da je treba Rome umestiti v središče lokalne podporne skupine: njihovo znanje in izkušnje z različnimi društvi so potrebovali, da bi lahko razumeli lokalne dinamike, potrebe skupnosti in razvili sodelovalno okolje v lokalni podporni skupini. Pridobivanje zaupanja romske skupnosti se je izkazalo za težavno nalogo. Zato so na terenu so opravili mediacijo, pri čemer so se usmerili na posamezne skupine ali družine ter jih spraševali, kaj si mislijo o naselju in lokalnih politikah, ki se jih tičejo, ter katere so njihove potrebe in želje. V tem pogledu je bil ROMA-Net resnično proces od spodaj navzgor, ki je vključeval delo na terenu.

Voditelji romske skupnosti so se posledično vse bolj zavedali, da bi lahko bila njihova vključenost v lokalno podporno skupino koristna in da imajo njihova mnenja in želje vpliv. To je bil za Videm velik preboj.

Za deležnike, vključene v lokalno podporno skupino, je ta proces sprožil spremembo v razmišljanju o tem, kako se spopasti z romskim vprašanjem. Na začetku projekta ROMA-Net so povečini delili mnenje, da bi bilo najbolje naselje opremiti z glavnimi dobrinami. Stik od spodaj navzgor pa je pokazal, da to temelji na napačnem prepričanju, namreč da Romov družbena segregacija ne moti in da si je celo želijo.

Videmska podžupanja Antonella Nonino se spominja: »Na začetku smo mislili, da bo velik dosežek Urbactove lokalne podporne skupine prepričati Rome, da zapustijo naselje. Tekom naših sestankov smo ugotovili, da si tega seveda želijo, vendar ne vejo, kako naj to storijo. Lokalna podporna skupina je tako most med dvema svetovoma in njihovimi predsodki.«

Izmenjava izkušenj in praks z drugimi evropskimi mesti se je prav tako pokazala za koristno že na samem začetku. Še zlasti Budimpešte je bila velik navdih. Izkušnje iz preteklih politik so pokazale, da je za pravo integracijo potreben čas in da je nasilna integracija (npr. seljenje romskih družin iz getov v kakovostne bloke) obsojena na propad. Deluje pa postopni integracijski proces z aktivno individualno podporo in nenehno komunikacijo.

urbact-udine2

Oblikovanje celostnega akcijskega načrta

Potem ko se je lokalna podporna skupina strinjala, kako se lotiti lokalnih vprašanj, povezanih z Romi, je bil naslednji korak začeti delo na akcijskem načrtu, kar naj bi storila vsa mesta v Urbactovem omrežju.

Videmski lokalni akcijski načrt je moral odsevati participativni pristop projekta ROMA-Net in biti produkt lokalne podporne skupine. Torej ne predlog župana ali občine, temveč skupine aktivnih državljanov in organizacij, ki jim je dana moč, da kot strokovnjaki sodelujejo v procesu oblikovanja politik. Za ekipo Vidma je bil lokalni akcijski načrt ključ za formalizacijo prioritet, ki so jih skupaj določili vpleteni deležniki, kot tudi ukrepov, s katerimi so želeli nasloviti glavne probleme. To je bila tudi uradna podlaga za preveritev možnosti financiranja za uresničitev ukrepov.

Lokalna podporna skupina je s potrditvijo lokalnega akcijskega načrta s strani občine dobila tudi konkretno legitimnost. Maria Cantarutti tako z vidika NVO pravi: »naši strahovi so se izkazali za napačne. Uporaba Urbactove metode v Vidmu s pomočjo projekta ROMA-Net kaže, da lahko participacija od spodaj resnično ustvari vključenost vseh deležnikov – vključno z Romi. Urbact je spremenil naš pristop k temu vprašanju v lokalnem okolju: od pokroviteljskega k vključujočemu pristopu in tlakuje pot za dolgoročno rešitev, ki je sprejemljiva za vse vključene.«

S tako malo tako veliko doseženega …

Ni trajalo dolgo in Urbactova metoda je obrodila sadove. V treh letih, kolikor je trajal projekt (zaključil se je 2013), se je število ljudi, ki živijo v nelegalnem naselju razpolovilo. »In to brez izselitev!« poudarja Antonella Nonino. S pomočjo Urbactove lokalne podporne skupine so se razvile sinergije med deležniki: na primer Caritas, lokalna socialna stanovanjska organizacija, in gradbeno podjetje sta sodelovala pri iskanju stanovanjske rešitve, ki bi koristila romski skupnosti.

Antonella je navdušena nad prvimi rezultati, ki so jih dosegli s sodelovanjem Vidma v projektu ROMA-Net. »V naselju se je zmanjšala kriminaliteta, 60 % prebivalcev je odšlo in našlo stalno bivališče, in to smo dosegli brez zatekanja k dragim »varnostnim ukrepom«! Če pomislite da odstranitev naselja stane 250.000 evrov …«

Poleg tega je skupnost deležnikov, vključenih v lokalno podporno skupino, preko projekta ROMA-Net pridobila na prepoznavnosti in kredibilnosti. Maria je navdušena nad rezultati njihove participacije v procesu: preko Urbacta jih je nagovoril UNICEF, s katerim sedaj organizirajo popoldansko varstvo za romske otroke. »Ugotovili smo, da nekateri od teh otrok trpijo za nediagnosticiranimi motnjami učenja, kar je eden od razlogov za opuščanje šolanja.

Druga organizacija je ženske naučila brati in pisati, pod pretvezo, da ne znajo izpolniti obrazcev za plin, s katerim grejejo svoja bivališča. Nekatere od njih so uspele končati osmi razred.

Za Antonello Nonino je najpomembnejši rezultat omrežja v Vidmu sprememba v mentalitetah: »pred projektom ROMA-Net, smo deležnike drobili ter poskušali tako služiti njihovi skupnosti. Sedaj imamo kvalificirane partnerje, ki so se pripravljeni učiti.«

Antonella je prepričana, da je v prihodnjih letih ključno povečati povezave med Urbactovimi omrežji in programiranjem strukturnih fondov. »Pri sodelovanju v Urbactu gre za »prej« in »potem«: vse postane bolj učinkovito, participativno in bolj transparentno. Evropski socialni sklad se mora v skladu s tem preoblikovati. Ne bi bilo smiselno, da ESS še vedno financira iste ukrepe, če gre Urbact korak naprej v integraciji,« nadaljuje. Njeni pomisleki so več kot relevantni: so opomnik v trenutku, ko je prihodnost Urbacta, programa, ki dokazano deluje preko mest in projektov, v rokah odločevalcev.

Urbactova pilotna izvajalska omrežja

Skupaj s projektoma EVUE in ESIMeC je ROMA-Net izbran kot omrežje, ki bo testiralo sodelovanje mest preko Urbacta v fazi izvajanja (uresničevanja) projektov. Izziv mest, vključenih v ta omrežja je, kako vzdrževati trajnost in integracijo (dve glavni značilnosti Urbactovih akcijskih načrtov) v implementacijski fazi. Ali rečeno drugače, kako zagotoviti, da ukrepi, ki se izvajajo, vključujejo ekonomske, družbene in okoljske dimenzije.

Povezava na originalni članek – Urbactova spletna stran

Več:

URBACT Novice julij 2014

ROMA-NeT – Urbactova spletna stran

Lokalni akcijski načrt Vidma – projektni dokument

ROMA-NeT 2 – Urbactova spletna stran

Okvir EU za nacionalne strategije vključevanja Romov

EU Framework for National Roma Integration Strategies – Spletna stran Evropske komisije, Generalni direktorat za pravosodje in notranje zadeve

Improving Impact for Roma Inclusion – Urbactov Blog (ang)

 

1 comment

Write a response

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri