Maribor ni v krizi

11. 05. 2014

Petra Očkerl, IPoP

Konec minulega tedna je v Mariboru potekal simpozij, ki so ga pripravili študentje sociologije Fakultete za družbene vede, z naslovom Maribor! Mesto v krizi in kriza v mestu. Dogodek so inovativni mladi zastavili tako, da so se njihovi prispevki vsebinsko in časovno prepletali s predstavitvami zanimivih praks, ki so odvijajo v Mariboru. Celoten program simpozija so zastavili razgibano, a polno vsebine. V spodnjem prispevku je kratko poročilo s prvega dne simpozija.

V dopoldanskem delu smo najprej slišali predstavitev Mariborske kolesarske mreže (MKM), ki se lahko pohvali s tektonskimi premiki v prid kolesarjenju v domačem mestu. Kljub njihovim prizadevanjem po uveljavitvi alternativnih načinov mobilnosti, ki so v zadnjem polletju prerasla tudi v Mobilnostni center, se v Mariboru še vedno 60 % poti opravi z avtomobilom. S sredstvi javnega prevoza se prepelje 10–15 % prebivalcev, 10 % jih vsakdanje poti opravi peš in 5 % s kolesom. Pri tem je Josip Rotar, vodja MKM poudaril, da so podatki, s katerimi razpolagajo, iz leta 2002, in da bi nujno potrebovali zanesljivejše in bolj sveže prometne podatke.

V študentskem delu dopoldneva smo slišali prispevek o tem, kako se sociologija ne uspe uveljaviti kot kompetentna in nujna znanost na področju urejanja prostora. Pogosto je samo kozmetični privesek pri urbanističnem načrtovanju prostora.

Matic Brdnik je analiziral meje v urbanem tkivu. V nasprotju z naravo, kjer obstaja v enem habitatu izjemna biotska raznovrstnost, smo ljudje svoje habitate pogosto načrtovali tako, da smo razčlenili prostore glede na različne rabe (spalna naselja, industrijske cone, …). S tem se je povečala potreba po velikih infrastrukturah (cestah in avtocestah), saj je bilo treba premostiti velike razdalje. Zato se v sodobni arhitekturi ponovno poudarja pomen večjih javnih prostorov in hibridnih stavb z raznolikim programom.

Opoldne je ekipa simpozija Maribor! Mesto v krizi in kriza v mestu pripravila dva načina raziskovanja Maribora – raziskovanje kolesarske infrastrukture in mesta samega na kolesu ter sprehod po vstajniškem Mariboru. Slednji je potekal tudi pod okriljem globalne akcije Urbanih sprehodov Jane’s Walk. Stopinje mesta iz Infopeke, ki so nas vodile po vstajniškem Mariboru, so pripravile vrhunsko in izjemno informirano turo. S podporo zgodovinarjev so nam predstavili ključne kraje, kjer so se v mestu kadarkoli v zgodovini zgodili upori, od Maistra do Kanglerja. Predstavitve so domiselno dopolnili s komičnim imitiranjem slovenskim političnih govorcev in z zgovornimi transparenti.

Popoldne so se nam predstavila Živa dvorišča. Pobuda temelji na prostorski posebnosti Maribora, velikih dvoriščih v starem mestnem jedru. Prizadeva si jih oživiti, napolniti z novim programom ter hkrati spodbujati prebivalce k skupnemu ustvarjanju mesta.

Soustvarjati mesto je bil gotovo eden od ciljev mlade ekipe, ki se je lotila organizacije simpozija, saj so dogodek med drugim oglaševali tudi s posegi v prostor – na drevesa v mariborskem mestnem jedru so namestili gugalnice. Na poziv mariborske občine so jih sicer morali odstraniti, vsekakor pa so opozorili nase in na možnost intervencij v javnem prostoru. Pa tudi na to, da lahko na angažma takih aktivnih državljanov gotovo še računamo.

Ugotovitev pod črto, po predstavitvi vrste pozitivnih praks v Mariboru, pa je: mesto ni v krizi.

 

komentarji (2)

  1. Meje v urbanem tkivu - PITA, 19/08/2014 11:51

    […] *tekst je nastal na podlagi predavanja v okviru simpozija Maribor: Mesto v krizi, kriza v mestu!  Kratko poročilo si lahko preberete tukaj. […]

  2. Pozitivni učinki mej v urbanem tkivu | Portal PITA, 29/12/2014 22:37

    […] *tekst je nastal na podlagi predavanja v okviru simpozija Maribor: Mesto v krizi, kriza v mestu!  Kratko poročilo si lahko preberete tukaj. […]

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Zbori za prostor: Zakaj javni promet ne bi bil brezplačen?

Ponedeljek, 21. maja 2018 ob 18h v Pritličju, Mestni trg 2, Ljubljana

Javni potniški promet prinaša nižje skupne družbene stroške prometa kot osebni promet, zato si mnogo mest želi spodbuditi njegovo uporabo. Kako cena vozovnic vpliva na uporabo javnega potniškega prometa? Bi brezplačni javni promet ključno vplival na večje število potnikov? Lahko po drugi strani nižja cena zniža kakovost javnega prevoza in s tem negativno vpliva na njegovo privlačnost? Kakšne so na tem področju konkretne izkušnje slovenskih občin? In kaj za vse našteto pomenijo nove oblike skupnih in deljenih prevozov?

Prostor kot omejena dobrina je od nekdaj naravno mesto konfliktov. Po obdobju poudarjanja zasebnih in posamičnih interesov se kot družba počasi obračamo k večji občutljivosti do varovanja javnega dobra tudi v prostoru. Da bi bili pri tem uspešni, moramo najprej vedeti, kaj je javni interes, zakaj potrebuje aktivno podporo, in na kakšen način se ga lahko uveljavi.

V okviru Mreže za prostor organizirata društvo Maja Farol in IPoP – Inštitut za politike prostora serijo javnih dogodkov, s katerimi želita ob konkretnih aktualnih temah opredeliti javni interes v urejanju prostora. Organizatorji želijo predvsem omogočiti predstavitev različnih vidikov javnega interesa med enakovrednimi sogovorniki v odprti moderirani razpravi.

Sedmi zbor bo potekal v ponedeljek, 21. maja 2018 od 18h do 20h v Pritličju na Mestnem trgu 2 v Ljubljani. Uvodno predstavitev teme bo pripravil in predstavil novinar Borut Tavčar.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt