Maribor ni v krizi

11. 05. 2014

Petra Očkerl, IPoP

Konec minulega tedna je v Mariboru potekal simpozij, ki so ga pripravili študentje sociologije Fakultete za družbene vede, z naslovom Maribor! Mesto v krizi in kriza v mestu. Dogodek so inovativni mladi zastavili tako, da so se njihovi prispevki vsebinsko in časovno prepletali s predstavitvami zanimivih praks, ki so odvijajo v Mariboru. Celoten program simpozija so zastavili razgibano, a polno vsebine. V spodnjem prispevku je kratko poročilo s prvega dne simpozija.

V dopoldanskem delu smo najprej slišali predstavitev Mariborske kolesarske mreže (MKM), ki se lahko pohvali s tektonskimi premiki v prid kolesarjenju v domačem mestu. Kljub njihovim prizadevanjem po uveljavitvi alternativnih načinov mobilnosti, ki so v zadnjem polletju prerasla tudi v Mobilnostni center, se v Mariboru še vedno 60 % poti opravi z avtomobilom. S sredstvi javnega prevoza se prepelje 10–15 % prebivalcev, 10 % jih vsakdanje poti opravi peš in 5 % s kolesom. Pri tem je Josip Rotar, vodja MKM poudaril, da so podatki, s katerimi razpolagajo, iz leta 2002, in da bi nujno potrebovali zanesljivejše in bolj sveže prometne podatke.

V študentskem delu dopoldneva smo slišali prispevek o tem, kako se sociologija ne uspe uveljaviti kot kompetentna in nujna znanost na področju urejanja prostora. Pogosto je samo kozmetični privesek pri urbanističnem načrtovanju prostora.

Matic Brdnik je analiziral meje v urbanem tkivu. V nasprotju z naravo, kjer obstaja v enem habitatu izjemna biotska raznovrstnost, smo ljudje svoje habitate pogosto načrtovali tako, da smo razčlenili prostore glede na različne rabe (spalna naselja, industrijske cone, …). S tem se je povečala potreba po velikih infrastrukturah (cestah in avtocestah), saj je bilo treba premostiti velike razdalje. Zato se v sodobni arhitekturi ponovno poudarja pomen večjih javnih prostorov in hibridnih stavb z raznolikim programom.

Opoldne je ekipa simpozija Maribor! Mesto v krizi in kriza v mestu pripravila dva načina raziskovanja Maribora – raziskovanje kolesarske infrastrukture in mesta samega na kolesu ter sprehod po vstajniškem Mariboru. Slednji je potekal tudi pod okriljem globalne akcije Urbanih sprehodov Jane’s Walk. Stopinje mesta iz Infopeke, ki so nas vodile po vstajniškem Mariboru, so pripravile vrhunsko in izjemno informirano turo. S podporo zgodovinarjev so nam predstavili ključne kraje, kjer so se v mestu kadarkoli v zgodovini zgodili upori, od Maistra do Kanglerja. Predstavitve so domiselno dopolnili s komičnim imitiranjem slovenskim političnih govorcev in z zgovornimi transparenti.

Popoldne so se nam predstavila Živa dvorišča. Pobuda temelji na prostorski posebnosti Maribora, velikih dvoriščih v starem mestnem jedru. Prizadeva si jih oživiti, napolniti z novim programom ter hkrati spodbujati prebivalce k skupnemu ustvarjanju mesta.

Soustvarjati mesto je bil gotovo eden od ciljev mlade ekipe, ki se je lotila organizacije simpozija, saj so dogodek med drugim oglaševali tudi s posegi v prostor – na drevesa v mariborskem mestnem jedru so namestili gugalnice. Na poziv mariborske občine so jih sicer morali odstraniti, vsekakor pa so opozorili nase in na možnost intervencij v javnem prostoru. Pa tudi na to, da lahko na angažma takih aktivnih državljanov gotovo še računamo.

Ugotovitev pod črto, po predstavitvi vrste pozitivnih praks v Mariboru, pa je: mesto ni v krizi.

 

komentarji (2)

  1. Meje v urbanem tkivu - PITA, 19/08/2014 11:51

    […] *tekst je nastal na podlagi predavanja v okviru simpozija Maribor: Mesto v krizi, kriza v mestu!  Kratko poročilo si lahko preberete tukaj. […]

  2. Pozitivni učinki mej v urbanem tkivu | Portal PITA, 29/12/2014 22:37

    […] *tekst je nastal na podlagi predavanja v okviru simpozija Maribor: Mesto v krizi, kriza v mestu!  Kratko poročilo si lahko preberete tukaj. […]

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Dobre prakse in sodelovanje z javnostjo pri urejanju prometa

13. marec 2018, 14.00–16.00, Stara lekarna Pretorske palače, Koper

Slovenske lokalne skupnosti so se v luči izvajanja sprejetih Celostnih prometnih strategij in v vse močnejši želji zagotoviti dobre pogoje za trajnostno mobilnost, izboljšati kakovost javnega prostora in zraka v mestih lotile uvajanja številnih ukrepov urejanja prometa. Večinoma gre za spremembe, ki neposredno vplivajo na vsakdanje življenje ljudi, saj poskušajo spremeniti njihove vedenjske vzorce in navade.

Pri tem se vse pogosteje postavlja vprašanje, katere ukrepe uvesti in kako z njimi seznaniti prebivalce, da jih bodo ti dobro sprejeli, in bodo spremembe uspešne, zato vas vabimo na pogovor o dobrih praksah urejanja prometa in uspešnih pristopih sodelovanja z javnostjo.

Pogovarjali se bomo tako o različnih ukrepih in politikah urejanja prometa kot o sodelovanju z javnostjo kot pomembni sestavini vseh vrst ukrepov. Izhajali bomo iz izkušenj in znanja, ki smo jih v preteklih letih zbrali na IPoP in jih predstavili v treh nedavno objavljenih publikacijah:

– Politike prostora – O izzivih lokalnih skupnosti med Ljubljano in Seulom

– Z – Priročnik za boljše in lažje sodelovanje z javnostjo pri urejanju prostora in

– Mesta mestom – Katalog URBACT dobrih praks za trajnostni urbani razvoj

Dogodek je namenjen predvsem predstavnikom občin in javnih služb, ki se na kakršen koli način ukvarjajo z urejanjem prometa v svoji občini, pa drugi zainteresirani javnosti. Namen organizatorja je spodbuditi sproščen pogovor in ustvarjalno izmenjavo mnenj.*

Prosimo, da svojo udeležbo potrdite do petka, 9. 3. 2018, s prijavo na tej povezavi.

 

*Udeleženci bodo med drugim prejeli tudi Z – Priročnik za boljše in lažje sodelovanje z javnostjo pri urejanju prostora, v katerem so praktični napotki za izvedbo procesa sodelovanja z javnostjo in Mesta mestom: Katalog URBACT dobrih praks za trajnostni urbani razvoj.

 

Foto: Tobias Hase

Več dogodkov
Napovednik Trajekt