Maribor ni v krizi

11. 05. 2014

Petra Očkerl, IPoP

Konec minulega tedna je v Mariboru potekal simpozij, ki so ga pripravili študentje sociologije Fakultete za družbene vede, z naslovom Maribor! Mesto v krizi in kriza v mestu. Dogodek so inovativni mladi zastavili tako, da so se njihovi prispevki vsebinsko in časovno prepletali s predstavitvami zanimivih praks, ki so odvijajo v Mariboru. Celoten program simpozija so zastavili razgibano, a polno vsebine. V spodnjem prispevku je kratko poročilo s prvega dne simpozija.

V dopoldanskem delu smo najprej slišali predstavitev Mariborske kolesarske mreže (MKM), ki se lahko pohvali s tektonskimi premiki v prid kolesarjenju v domačem mestu. Kljub njihovim prizadevanjem po uveljavitvi alternativnih načinov mobilnosti, ki so v zadnjem polletju prerasla tudi v Mobilnostni center, se v Mariboru še vedno 60 % poti opravi z avtomobilom. S sredstvi javnega prevoza se prepelje 10–15 % prebivalcev, 10 % jih vsakdanje poti opravi peš in 5 % s kolesom. Pri tem je Josip Rotar, vodja MKM poudaril, da so podatki, s katerimi razpolagajo, iz leta 2002, in da bi nujno potrebovali zanesljivejše in bolj sveže prometne podatke.

V študentskem delu dopoldneva smo slišali prispevek o tem, kako se sociologija ne uspe uveljaviti kot kompetentna in nujna znanost na področju urejanja prostora. Pogosto je samo kozmetični privesek pri urbanističnem načrtovanju prostora.

Matic Brdnik je analiziral meje v urbanem tkivu. V nasprotju z naravo, kjer obstaja v enem habitatu izjemna biotska raznovrstnost, smo ljudje svoje habitate pogosto načrtovali tako, da smo razčlenili prostore glede na različne rabe (spalna naselja, industrijske cone, …). S tem se je povečala potreba po velikih infrastrukturah (cestah in avtocestah), saj je bilo treba premostiti velike razdalje. Zato se v sodobni arhitekturi ponovno poudarja pomen večjih javnih prostorov in hibridnih stavb z raznolikim programom.

Opoldne je ekipa simpozija Maribor! Mesto v krizi in kriza v mestu pripravila dva načina raziskovanja Maribora – raziskovanje kolesarske infrastrukture in mesta samega na kolesu ter sprehod po vstajniškem Mariboru. Slednji je potekal tudi pod okriljem globalne akcije Urbanih sprehodov Jane’s Walk. Stopinje mesta iz Infopeke, ki so nas vodile po vstajniškem Mariboru, so pripravile vrhunsko in izjemno informirano turo. S podporo zgodovinarjev so nam predstavili ključne kraje, kjer so se v mestu kadarkoli v zgodovini zgodili upori, od Maistra do Kanglerja. Predstavitve so domiselno dopolnili s komičnim imitiranjem slovenskim političnih govorcev in z zgovornimi transparenti.

Popoldne so se nam predstavila Živa dvorišča. Pobuda temelji na prostorski posebnosti Maribora, velikih dvoriščih v starem mestnem jedru. Prizadeva si jih oživiti, napolniti z novim programom ter hkrati spodbujati prebivalce k skupnemu ustvarjanju mesta.

Soustvarjati mesto je bil gotovo eden od ciljev mlade ekipe, ki se je lotila organizacije simpozija, saj so dogodek med drugim oglaševali tudi s posegi v prostor – na drevesa v mariborskem mestnem jedru so namestili gugalnice. Na poziv mariborske občine so jih sicer morali odstraniti, vsekakor pa so opozorili nase in na možnost intervencij v javnem prostoru. Pa tudi na to, da lahko na angažma takih aktivnih državljanov gotovo še računamo.

Ugotovitev pod črto, po predstavitvi vrste pozitivnih praks v Mariboru, pa je: mesto ni v krizi.

 

komentarji (2)

  1. Meje v urbanem tkivu - PITA, 19/08/2014 11:51

    […] *tekst je nastal na podlagi predavanja v okviru simpozija Maribor: Mesto v krizi, kriza v mestu!  Kratko poročilo si lahko preberete tukaj. […]

  2. Pozitivni učinki mej v urbanem tkivu | Portal PITA, 29/12/2014 22:37

    […] *tekst je nastal na podlagi predavanja v okviru simpozija Maribor: Mesto v krizi, kriza v mestu!  Kratko poročilo si lahko preberete tukaj. […]

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Soodločanje: ali civilna družba sodeluje pri odločanju?

Letna konferenca konzorcija vsebinskih mrež, Hiša EU, Dunajska 20, Ljubljana, 6. december 2017

Participativna demokracija je sestavni del evropskega družbenega modela. Dopolnjevanje med predstavniško in participativno demokracijo opredeljuje Lizbonska pogodba, ki med drugim državljanom podeljuje »pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije« in določa, da »se odločitve sprejemajo kar najbolj odprto in v kar najtesnejši povezavi z državljani«.

Kljub temu pa praksa kaže drugačno sliko. Do razlik pri razumevanju in izvajanju participativne demokracije prihaja tako med različnimi ravnmi odločanja, od lokalne do mednarodne, kot med različnimi državami po Evropski uniji. Po eni strani se porajajo novi in novi primeri dobrih praks soodločanja, od participativnih proračunov do različnih partnerstev med civilno družbo in upravami na lokalni in državni ravni pri pripravi in izvajanju politik. Po drugi strani pa smo priča tudi različnim primerom odmikanja odločanja iz rok državljanov, od tajnih trgovinskih sporazumov do priprave predpisov po meri posameznih podjetij in grobih pritiskov na civilno družbo.

V zadnjih letih smo doživeli tudi vzpon aliberalnih demokratičnih politik v številnih evropskih državah. Razmere na Poljskem in Madžarskem so morda najboljši primer take politike, kjer državljani dajejo podporo političnim strankam, katerih politični cilji niso le v nasprotju z načeli participativne demokracije pač pa tudi v nasprotju z načelom vladavine prava EU. Kaže, da so se državljani ponekod pripravljeni celo odreči nekaterim temeljnim vrednotam in človekovim pravicam, kot so svoboda izražanja, svoboda zbiranja, svoboda medijev, civilna družba ali neodvisno sodstvo. Ti trendi resno ogrožajo evropska načela.

Konferenca želi narediti presek stanja soodločanja civilne družbe v praksi. Kakšne možnosti ima civilna družba za sodelovanje pri oblikovanju stališč in odločitev? Kakšne so razlike med različnimi ravnmi upravljanja, od lokalne, prek državne, do Evropske? Kako lahko državljani na vseh ravneh sami pripomorejo k razvoju in zaščiti demokracije, pravne države in človekovih pravic? Predstavljene bodo dobre in manj dobre prakse sodelovanja na treh ravneh odločanja: lokalni, državni in naddržavni oz. Evropski ravni, govorci pa bodo tako predstavniki nevladnih organizacij kot uprav na vseh ravneh tako iz Slovenije kot tujine.

Udeležba na konferenci je brezplačna, obvezna pa je prijava na tej povezavi.

Program

Več dogodkov
Napovednik Trajekt