V ospredju varne poti v šolo, urbano vrtnarjenje in degradirana območja

13. 05. 2013

Urbani sprehodi so prinesli predloge za izboljšanje hodljivosti mest

Prvi majski konec tedna so po Sloveniji že tretje leto zapored potekali urbani sprehodi Jane’s Walk, ki ozaveščajo o pomenu pešačenja po vsakdanjih opravkih in o vplivu pešcev na urejanje mestnega prostora. Prek 300 udeležencev se je pridružilo 16 sprehodom, ki so jih v koordinaciji Inštituta za politike prostora organizirale lokalne nevladne organizacije in angažirani posamezniki. V 11 mestih po Sloveniji so vodje urbanih sprehodov popeljali udeležence po nekaterih znanih in manj znanih poteh, ki jih prebivalci dnevno uporabljajo. Skupaj so bili pozorni na zanimivosti, ki jih pri vsakdanjih poteh po opravkih morda niti ne opazijo. Med sprehodi so se oblikovale tudi konkretne pobude, kako urediti mesta in soseske, da bodo bolj prijazna za vsakodnevno pešačenje.

Letos so urbani sprehodi Jane’s Walk potekali v Celju, Idriji, Izoli, Kamniku, Mariboru, Metliki, Piranu, Škofji Loki, Šmarju pri Jelšah Velenju ter Ljubljani. Prek 300 udeležencev je na 16 sprehodih skozi pogovor z organizatorji in zanimivimi gosti odkrivalo zgodbe o soseski, spoznavalo zanimivosti prostora, bilo pozorno na podrobnosti, ki prispevajo k prijaznosti prostora z vidika pešačenja, ter primerjalo svoje izkušnje  z izkušnjami drugih uporabnikov prostora in udeleženci sprehoda. Sprehodov sta se udeležila tudi dva župana, in sicer župan Občine Šmarje pri Jelšah Jože Čakš in župan Občine Škofja Loka Miha Ješe, ki sta izrazila podporo pobudam prebivalcev in poudarila, da lahko lokalne oblasti prisluhnejo tem pobudam in tako z majhnimi posegi izboljšajo privlačnost mest za pešačenje.

Urbani sprehodi so bili tematsko obarvani. V Celju, Šmarju pri Jelšah in Škofji Loki so izpostavili potrebo po varnih in privlačnih poteh za otroke, ker le takšne spodbujajo pešačenje v šolo. Dva od sprehodov v Ljubljani sta opozorila na pomen urbanega vrtnarjenja in bližine zelenega zaledja za kakovost življenja v mestu, in za psihofizično zdravje posameznika in skupnosti. Nekateri sprehodi so opozorli tudi na zapuščena in degradirana območja, na posebne načine uporabe prostora, in na to, kakšen je potencial mestnega prostora za načrtovanje novih pešcem prijaznih vsebin. Namen urbanega sprehoda v Piranu je bil spoznati kako prostor zaznavajo slabovidni in slepi ter se približati njihovemu občutenju rive.

Sprehodi so tako odprli tudi priložnosti za pogovor o težavah, s katerimi se prebivalci dnevno soočajo, ter za oblikovanje pobud, kako soseske narediti privlačnejše za pešačenje in prijetnejše za življenje. Tako so se na sprehodih oblikovale tudi konkretne pobude, ki jih bodo lokalni organizatorji posredovali odgovornim.

Z varnimi in privlačnimi potmi spodbujati pešačenje otrok in mladine

V Celju so udeleženci sprehoda izpostavili, da je za dvig kulture pešačenja potrebna vzgoja. Bistveno vlogo lahko pri tem odigra partnersko sodelovanje stroke, šole in mestne četrti, ki skupaj ustvarjajo vzgojno okolje, to je varne, privlačne in zanimive peš poti v šolo. V Šmarju pri Jelšah so udeleženci strnili svoje vtise v ugotovitev, da se je potrebno včasih na že neštetokrat prehojeni poti poistovetiti z drugimi uporabniki poti. Tako lahko opazimo oviro, ki morda za nekoga ni pomembna, mamicam z vozički pa morda predstavlja nepremostljivo težavo. Pri tem je možno privlačnost naselja za pešačenje in predvsem za varno hojo otrok povečati že z majhnimi posegi. V Metliki so udeleženci opozorili na potrebo po ureditvi varne poti v šolo na Šolski ulici, za prijetnejše bivanje in učenje je bila predlagana ureditev učilnice na prostem ter oživitev parka pred Hotelom in prestavitev nekaterih dejavnosti Mladinskega centra v park.

Metlika_Mestni-trg

Pomen urbanega vrtnarjenja in bližina zelenega zaledja za zdravje prebivalcev

V Ljubljani prebivalci zelo cenijo bližino urbanih vrtov in zelenega zaledja sosesk, tako z vidika možnosti za rekreacijo kot z vidika zagotavljanja samooskrbe z doma pridelano zelenjavo. Pešačenje in vrtnarjenje sta povezana z zdravim načinom mestnega življenja tako posameznikov kot skupnosti. Vrtički delujejo kot pomemben prostor druženja in oblikovanja lokalne skupnosti. Soseske, v katerih so prebivalci aktivno udeleženi v urejanje okolice, so veliko bolj urejene, manj onesnažene, imajo manj težav z vandalizmom in so v vseh pogledih varnejše in prijetnejše za bivanje. Kot pomembna se je pokazala potreba po minimalni organizacijski pomoči pri posredovanju zemljišč in opredeljevanju pogojev za vrtnarjenje. Vrtnarjenje v urejenih pogojih, četudi začasnega vrtičkarstva, ima za vrtnarje in za mesto velike prednosti pred divjimi oblikami vrtnarjenja, ki potekajo s tihim privoljenjem lastnika.

vrtički

Zapuščena območja in njihov potencial za izboljšanje

V mestih se vedno pojavljajo tudi sive cone, ki so zapuščene, vendar jih ljudje na takšen ali drugačen način še vedno uporabljajo, imajo pa tudi potencial za načrtovanje novih vsebin. Na urbanem sprehodu v Ljubljani neposredno ob železnici so udeleženci opozorili, da sta Bežigrad in Šiška na nivoju pešca slabo povezana. Urejeni prehodi prek železnice za pešce in kolesarje bi omogočili boljše povezovanje sosednjih območij, ob železnici pa bi se lahko razvil tudi urejen zeleni pas za pešce in kolesarje, ki bi omogočil neposredno povezavo centra in zaledja Ljubljane. Na sprehodu ob nekdanji tovarni Rog v Ljubljani pa so udeleženci izpostavili smiselnost mešane rabe v novem Centru Rog, kjer bi poleg ustvarjalnih dejavnosti lahko svoj prostor našla npr. mladinski dnevni center, ki ga v centru Ljubljane še ni, in pokriti skate park. Izpostavili so tudi potrebo po javni predstavitvi novih načrtov prenove tovarne Rog.

IMAG4094

Ključna vloga lokalnih nevladnih organizacij

Slovenski urbani sprehodi so bili tudi letos del globalne akcije, v okviru katere vsako leto prvi konec tedna v maju potekajo sprehodi v številnih mestih po svetu. Ideja Jane’s Walk prihaja iz Toronta, kjer so bili prvi sprehodi organizirani leta 2007. Od 2009 naprej sprehode gosti tudi vedno več mest izven meja Kanade, leta 2011 smo jih prvič organizirali v Sloveniji, leta 2012 pa se je urbanih sprehodov udeležilo skoraj 20.000 ljudi v 85 mestih in 17 državah. Letos so sprehodi dosegli nov rekord, saj so potekali v več kot 100 mestih in v 22 državah.

Pobudo za slovensko akcijo je tudi letos dal Inštitut za politike prostora, ključno vlogo pri izvedbi sprehodov pa so imele predvsem lokalne nevladne organizacije in povezani posamezniki, ki so sprehode ob podpori inštituta tudi organizirali. Pri organizaciji je aktivno sodelovalo 12 nevladnih organizacij, prek 50 organizatorjev, vodij sprehodov in njihovih gostov pa je sodelovalo kot prostovoljcev.

Poleg Inštituta za politike prostora že tretje leto pri organizaciji sodeluje Kud Obrat, drugič sodelujejo skupina Paz!Park, Zavod Trajekt, Skupina Štajn in METRO SR –  zavod za prostor Savinjske regije, na novo pa so se pridružili Mariborska kolesarska mreža, društvo Idrija 2020, društvo Mule, Kud Plac in drugi. Pri izvedbi sprehodov so sodelovale tudi nekatere občine, med njimi Mestna občina Velenje, občina Škofja Loka ter občina Šmarje pri Jelšah, ki so prepoznale sprehode kot priložnost za izboljšanje kakovosti življenja svojih občanov.

 

Urbani sprehodi spodbujajo pešačenje po vsakdanjih opravkih

Urbani sprehodi Jane’s Walk 2013

Mesta pešcem!

 

komentarji (1)

  1. Civilne pobude naj vplivajo na mestno politiko urejanja vrtičarskih območij | Onkraj gradbišča, 13/06/2013 16:25

    […] oblikovani na tematskih sprehodih na temo urbanega vrtnarjenja, ki so bili organizirani v okviru urbanih sprehodov Jane’s Walk v začetku maja v Ljubljani, izpostavljajo pomembnost bližine urbanih vrtov in zelenega zaledja […]

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Program za konferenco Bogastvo lokalnih skupnosti 8/11/2018 objavljen!

Vabimo vas na mednarodno konferenco Bogastvo lokalnih skupnosti, ki se bo odvijala 8. novembra 2018 od 9.00 do 15.30 v Poligonu v Ljubljani. Zdaj se lahko prijavite!

Številni kraji se srečujejo s propadanjem lokalnih ponudnikov storitev in pridelovalcev hrane, čemur sledi naraščanje brezposelnosti ter številne druge družbene in okoljske posledice. Globalizacija ni nujno koristna za lokalno ekonomijo, zato vse večkrat slišimo o krajih, ki gradijo razvoj na lokalnih priložnostih. Javno naročanje pri lokalnih ponudnikih ter razvoj lokalnih storitev, delovnih mest in lokalnih valut so pristopi, ki lahko močno doprinesejo k ustvarjanju vrednosti v nekem okolju. Ključno je, da denar ostane čim bližje domu.

Osrednja vsebinska prispevka bosta pripravila Neil McInroy iz organizacije CLES (Združeno kraljestvo), ki bo predstavil njihove izkušnje s spodbujanjem lokalne vrednosti v Prestonu in drugih britanskih mestih ter njihovo delo po vsej Evropi v okviru URBACT omrežja Procure, in Annet van Otterloo iz Afrikaanderwijk Cooperatie (Rotterdam, Nizozemska), ki bo govorila o družbenem vidiku odpornosti južnega Rotterdama z investiranjem v aktivne prebivalce in lokalno podjetništvo v četrti Afrikaanderwijk.

Poleg zanimivih primerov iz vse Evrope bomo spoznali tudi dobre prakse iz Slovenije in razpravljali o tem, kako lahko občine spodbujajo ustvarjanje vrednosti v lokalnem okolju z viri, ki jih že imajo na voljo.

Pridružite se predstavnikom nacionalnih institucij, regionalnih in lokalnih uprav, strokovnjakom, nevladnim organizacijam, praktikom in raziskovalcem iz akademskih in raziskovalnih institucij.

Udeležba je brezplačna, vendar je število mest omejeno, zato se čim prej prijavite.

PROGRAM

PRIJAVA

Več o konferenci: http://ipop.si/bogastvo-lokalnih-skupnosti/

Konferenco organizirajo Ministrstvo za okolje in prostor, IPoP – Inštitut za politike prostora in Skupnost občin Slovenije.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt