Urbana prenova
je sklop načrtovalskih, gradbenih, ekonomskih, finančnih in socialnih ukrepov, s katerimi se celovito izboljša fizično, okoljsko, gospodarsko in socialno stanje v izbranem delu mesta, s poudarkom na fizični prenovi stavbnega fonda in javnih prostorov.
Urbana regeneracija
je javna politika s ciljem povrniti uporabnost degradiranim urbanim območjem, oblikovati boljše možnosti zaposlitve, rešiti ali omiliti različne socialne probleme in izboljšati urbano okolje ter dvigniti kakovost bivanja.
Urbana prenova in urbana regeneracija sta sorodna pojma, ki se pogosto uporabljata celo kot sinonima. Vendar je navadno pod pojmom urbana prenova razumljena predvsem prenova, ki temelji na fizični prenovi, vključuje lahko obsežnejše rušitve in novogradnje, pogosto tudi obsežno novo infrastrukturo v območju. Po drugi strani je pri urbani regeneraciji poudarek na izboljšanju socialnih, ekonomskih in bivalnih razmer na območju, ki praviloma prav tako vključuje tudi fizično prenovo obstoječega stavbnega fonda in javnega prostora, lahko pa vključuje tudi posamezne rušitve in novogradnje.
Zakon o prostorskem načrtovanju uporablja pojem celovite prenove, ki je pomensko soroden pojmu urbane regeneracije, vendar pa se zanaša predvsem na ukrepe prostorskega načrtovanja, ki naj bi povezovovali različne druge dejavnosti.
Izrazi tudi v angleškem jeziku niso povsem ustaljeni, predvsem zaradi različnih zgodovinskih konotacij v različnih okoljih. Tako je zaradi obsežnega “Urban Renewal” programa rušitev in novogradenj celih mestnih predelov v petdesetih in šestdesetih letih dvajsetega stoletja izraz “urban renewal” predvsem v Združenih državah Amerike dobil negativno konotacijo in je “urban regeneration” razumljen kot povsem druga politika obnove znotraj obstoječega.