Mestni turizem
Trajnostni turizem v malih in srednje velikih mestih
9. november 2023, Mestna občina Kranj, Slovenski trg 1, Kranj
[Poročilo]: Avtentičnost in zadovoljstvo lokalne skupnosti ključna za uspeh
V četrtek, 9. novembra 2023, je v Kranju potekala mednarodna konferenca Mestni turizem: Trajnostni turizem v malih in srednje velikih mestih, ki so jo soorganizirali Ministrstvo za naravne vire in prostor, IPoP – Inštitut za politike prostora in Skupnost občin Slovenije.
Mestni turizem je v zadnjem desetletju doživel velik razmah. Mesta so postala dostopnejša zaradi boljših prometnih povezav in lažjega dostopa do informacij, zato se je število obiskovalcev v mestih močno povečalo. Poleg prepoznavnih mestnih destinacij z znanimi kulturno-zgodovinskimi spomeniki so turisti začeli obiskovati tudi manjša, turistično manj razvita mesta, ki so v zadnjih letih razvila zanimivo lokalno turistično ponudbo.
Na konferenci smo se tako skupaj s tujimi in domačimi predavatelji spraševali, kako zagotoviti, da razvoj turizma v mestih ne bo imel negativnih posledic na življenje lokalne skupnosti, kot so dvig življenjskih stroškov, pretirana gneča ali gentrifikacija, ter kako vključiti prebivalce, zagotoviti pozitivni vpliv na lokalno ekonomijo in obenem ohranjati naravne in kulturne vrednote.
Zbrane je najprej pozdravila predstavnica Ministrstva za naravne vire in prostor Lenča Humerca Šolar, ki je izpostavila vprašanje, kaj pomeni razmah turizma za razvoj lokalne skupnosti in kako nasloviti negativne vplive, kot so sezonskost, prometne zgostitve ter vpliv na življenjske stroške in cene nepremičnin. Poudarila je, da je sistemsko stališče do teh vprašanj opredeljeno v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije 2050, kjer je zapisano, da je pri usmerjanju turizma treba upoštevati nosilne kapacitete turističnih destinacij in ustrezno obremenjenost infrastrukture ter vpliv na življenjske stroške in cene nepremičnin, ter da naj bo turizem zgolj komplementarna dejavnost. Strategija tudi predlaga, da se turizem usmerja s prostorskimi plani na regionalni ravni. VIDEO
V imenu gostitelja, Mestne občine Kranj, je udeležence pozdravil podžupan Janez Černe. Povedal je, da so v Kranju izjemno ponosni na naziv Evropska destinacija odličnosti 2023 ter da je za mestno občino zelo pomembna zelena miselnost, tudi na področju turizma. Nanizal je celo vrsto ukrepov, ki jih v smeri trajnostnega razvoja izvajajo v Kranju. Med drugim je izpostavil zelo uspešen regionalni kolesarski sistem Gorenjska bike, katerega pobudnica je prav Mestna občina Kranj, in povezuje sedem sosednjih občin v skupni sistem izposoje koles. Priznanje za svoja prizadevanja pa so prejeli tudi z uvrstitvijo med 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest. VIDEO
Povezovanje prizadevanj za trajnostni turizem na lokalni in mednarodni ravni je prestavil Dejan Ristić z Turizma Ljubljana. Povedal je, da je bil naziv Zelena prestolnica Evrope za zeleno turistično pot Ljubljane zelo pomemben. Sicer pa ravnokar pripravljajo Kažipot za razvoj pametnega in trajnostnega turizma, delo na tem področju pa usmerja trajnostna menedžerka. Turizem Ljubljana je tudi partner v partnerstvu Urbane agende EU na temo trajnostnega turizma, in sicer najbolj dejavno sodeluje v skupini, ki se sprašuje, kako razpršiti obiskovalce na širši del mesta in regijo. Sicer pa je cilj Ljubljane postati top globalna destinacija do leta 2027. Predstavitev, VIDEO
Sledilo je predavanje Naje Marot z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki se v zadnjih letih intenzivno ukvarja z raziskovanjem mestnega turizma. Kot je povedala, so ljudje že vedno obiskovali mesta, pred pandemijo koronavirusa pa je mestni turizem doživel svoj vrhunec. Pandemija je razgalila, da je prav mestni turizem najbolj občutljiv in da ga krizni dogodki tudi najbolj prizadenejo.
Mestni turizem je posebna vrsta turizma, ki se nenehno in hitro spreminja. Motivi za obisk mest tako danes niso več tipično kulturni, kot so bili v 20. stoletju, temveč se želijo obiskovalci vživeti v vlogo prebivalca in mesto »doživeti« čim bolj avtentično. V zadnjih dvajsetih letih se je mestni turizem dobro uveljavil tudi v Sloveniji, izstopa predvsem Ljubljana z močno promocijo. Sicer pa raziskave kažejo, da rast mestnega turizma v srednjeevropskih destinacijah ni nujno povezana z velikostjo mest.
Analiza učinkov v raziskavi, ki so jo izvajali, je pokazala, da so pozitivni učinki predvsem na področju gospodarstva, negativni pa na področju okolja in prostora. Problematična sta zlasti rast cen nepremičnin in zasedanje dragocenega javnega prostora.
Značilna prostorska koncentracija turizma ob odsotnosti njegovega celovitega prostorskega upravljanja vpliva na kakovost življenja lokalnega prebivalstva. Nekatera mesta se že poslužujejo ukrepov, kot so promocija prostorske in časovne razpršitve obiskovalcev, prilagajanje predpisov, vključevanje lokalnih deležnikov in ustvarjanje mestnih izkušenj tako za prebivalce kot za obiskovalce. Predstavitev, VIDEO
Svoje prakse so predstavili tudi tuji predavatelji.
Luis Ferreira je predstavil primer portugalskega mesta Braga, kjer imajo dobro razvit turizem, zlasti zaradi romarskega mesta Bom Jesus do Monte, ki je uvrščen v Unescovo svetovno dediščino. Ker imajo v poletnem času zelo veliko število turistov, jih z različnimi ukrepi preusmerjajo na druge lokacije. Pozitivne učinke turizma pa si prizadevajo krepiti tudi s tesnim sodelovanjem z lokalnimi ponudniki turističnih storitev in drugimi deležniki. Med drugim so zanje organizirali izobraževanje in ogled različnih lokalnih znamenitosti. Svoje znanje ves čas izpopolnjujejo tudi s sodelovanjem v URBACT mrežah. Sodelovali so v mreži Tourism Friendly Cities, izkušnje pa nadaljnje nadgrajujejo v aktualni mreži Cities After Dark. Predstavitev, VIDEO
Marcello Sacco in Iuri Bruni sta predstavila primer italijanske Siene, ki je prav tako del Unescove svetovne dediščine. V okviru nacionalne pobude za prenos dobre prakse se je Siena od Mantove učila o organizaciji trajnostnih kulturnih dogodkov. Tako so uvedli prakso, da za vsak prodan letni abonma v mestnem gledališču zasadijo eno drevo. Zelo pa si prizadevajo tudi za povezovanje različnih deležnikov, tako so v luči pridobivanja certifikata za trajnostno destinacijo GSTC ustanovili pisarno, ki združuje 50 lokalnih partnerjev. Sicer pa so šele na začetku uresničevanja desetletne vizije o trajnosti, za katero si bodo prizadevali tudi v URBACT mreži BiodiverCity. Predstavitev, VIDEO
Kot zadnji tuji predavateljici smo gostili Małgorzato Gojło-Kaligowsko in Ewo Patyk iz fundacije za socialne inovacije iz Gdanska na Poljskem. Fundacija si prizadeva predvsem za vključevanje otrok in mladih v družbo. V svojih začetkih so se ukvarjali predvsem z de-institucionalizacijo otrok s preusmerjanjem v rejniške družine in manjše rejniške domove. Kasneje pa so ugotovili, da imajo ti mladi velike težave, ko vstopajo na trg dela. Zato so se odločili ustanoviti hotel, kjer bi lahko mladi v varnem okolju pridobili prve izkušnje na trgu dela in potem lažje nadaljevali kariero. S prizadevanji za hotel so začeli leta 2008, otvoritev je bila leta 2015. S pomočjo donacij in posojil so prenovili stavbo, ki je v lasti občine, in je zdaj delujoč hotel s tremi zvezdicami. Obenem je hotel tudi finančni vir za fundacijo, ki se je tako nekoliko osvobodila potrebe po nenehnem kratkoročnem javnem financiranju iz razpisov. Poleg tega so v teh letih vzpostavili še dve kavarni, kjer se prav tako izvajajo programi za vključevanje mladih z različnimi izzivi. Predstavitev, VIDEO
Predstavitvam je sledila okrogla miza, povezoval jo je Marko Peterlin, kjer so predavatelji še nekoliko podrobneje pojasnili vsebine iz svojih predstavitev. Udeležence je predvsem zanimalo, kako v praksi vključujejo prebivalce in kako s pretirano obljudenih lokacij preusmerjajo obiskovalce. VIDEO
Po podnebju prijaznejšemu kosilu smo spoznali še domače dobre prakse. Prva predavateljica je bila Maja Pegan iz mariborskega društva Hiša!, ki je predstavila prizadevanja društva za ohranitev značilnih mariborskih dvorišč kot zelenih urbanih zatočišč in njihove dejavnosti na področju kreativnega turizma. Posebej pa se je posvetila Festivalu sprehodov, ki ga že šest let organizirajo s pomočjo prostovoljcev. Gre za pripovedovanje zgodb ob sprehodu po izbrani trasi. Vsakič k sodelovanju povabijo najširšo javnost, vodje sprehodov pa so najrazličnejši − od posameznikov do institucij. Sprehodi so odprti za vse in brezplačni. Kot je povedala, je namen sprehodov, da prebivalci živijo svojo kulturo, ne da jo samo konzumirajo. Organizirali so že 9 izdaj z več kot 200 različnimi sprehodi in več kot 200 različnimi vodiči, oplemenitili so jih z več kot 10 okroglimi mizami in 3 hekatoni. Sprehodi pa so tematsko izjemno različni, vse od šimf in fuzbal tur do zgodovinskih in trajnostnih tem. V zadnjih letih so na pobudo učiteljev dodali še Mladi festival sprehodov, kjer so vodiči učenci. Nekatere sprehode pa so nadgradili tudi v turistična vodenja in produkte. Predstavitev, VIDEO
Sledilo je predavanje Matevža Strausa iz zavoda ID2020 in podjetja Arctur o več dobrih praksah iz Idrije, ki temeljijo na bogati dediščini tega mesta. Najprej je predstavil Praznik idrijskih žlikrofov, ki sicer poteka že 13 let, zadnjih 7 let pa je organizacijo prevzelo društvo ID2020. Povedal je, da si prizadevajo tradicionalni dogodek razvijati in nadgraditi v zero waste urbani festival, ki bi bil zanimiv za obiskovalce, pa vendar namenjen predvsem domačinom. Predstavil je še projekt prenove rudarske hiše Giser, ki so jo v zavodu kupili z lastnimi sredstvi in jo želijo obnovljeno uporabiti za začasno nastanitev in umetniško rezidenco. Obnovo hiše pa vodijo kot poligon za učenje o tradicionalni gradnji in trajnostnih materialih ter stanovanjski dediščini. Ustavil se je še pri festivalu nesnovne industrijske kulture Betrib, bienalnem festivalu o ljudeh, ki živijo v industrijskih območjih, in nam dal nekaj vpogleda v nadgradnjo turistične ponudbe z obogateno in virtualno resničnostjo. Predstavitev, VIDEO
Zaključili smo s predavanjem gostiteljev. Kristina Bogataj iz Zavoda za turizem in kulturo Kranj je predstavila lokalni dobri praksi. Kranjsko dolgo mizo so prvič organizirali leta 2021, pri čemer so povezali lokalne gostince in za dogodek zastavili najvišje okoljske in podnebne standarde. Povedala je, da gre za začetek razvoja gastronomskega turizma in najbolj trajnostni dogodek v Kranju. Podrobno je predstavila, kako si prizadevajo zmanjšati ogljični odtis dogodka, vse od ponujanja veganskega menija do spodbujanja dobaviteljev in obiskovalcev, da prevoze in poti opravijo trajnostno. Predstavila je še nastavke razpršenega hotela v starem mestnem jedru. Zavod za turizem je v partnerstvu z občino namreč vzpostavil Jenkovo rezidenco, ki so jo opremili tudi s kulturnimi vsebinami in trajnostnimi materiali. Predstavitev, VIDEO
V zaključni razpravi je udeležence dogodka zanimalo predvsem, kaj so dejavniki uspeha za posamezne dobre prakse. Izkaže se, da so pri vseh praksah sorodni, in sicer avtentičnost, odprtost in iskrena želja po sodelovanju, zagotavljanje dobrih pogojev za življenje lokalne skupnosti in naslavljanje resničnih izzivov okolja.
Po predavanjih je sledil ogled kranjskega mestnega središča s poudarkom na trajnostnih praksah mesta. Po poti smo videli električne avtobuse, med ogledom pa smo med drugim obiskali Prešernov gaj in Park slovenske himne, Layerjevo hišo, Jenkovo rezidenco in se na koncu povzpeli še na zvonik.
Dogodek je povezovala Ada Cajnko, tolmačili sta Andreja Skarlovnik Ziherl in Živa Petkovšek.
Video
Foto utrinki
Fotografije: Tit Košir
VABILO IN PROGRAM
Mestni turizem je v zadnjem desetletju doživel velik razmah. Mesta so postala dostopnejša zaradi boljših prometnih povezav in lažjega dostopa do informacij, zato se je število obiskovalcev v mestih močno povečalo. Poleg prepoznavnih mestnih destinacij z znanimi kulturno-zgodovinskimi spomeniki so turisti začeli obiskovati tudi manjša, turistično manj razvita mesta, ki so v zadnjih letih razvila zanimivo lokalno turistično ponudbo.
A kako zagotoviti, da razvoj turizma v mestih ne bo imel negativnih posledic na življenje lokalne skupnosti, kot so dvig življenjskih stroškov, pretirana gneča ali gentrifikacija? Kako vključiti prebivalce, zagotoviti pozitivni vpliv na lokalno ekonomijo in obenem ohranjati naravne in kulturne vrednote?
Nekatera evropska mesta so že našla odgovore na ta vprašanja. Spoznajte, kako portugalsko mesto Braga lokalnim prebivalcem omogoča, da se vživijo v vlogo turista v svojem domačem kraju. Kako v italijanski Sieni izobražujejo kulturne delavce o podnebnih spremembah in vplivih njihovega dela na okolje, kar vodi v organizacijo bolj trajnostnih dogodkov. Kako družbeno odgovoren hotel v Gdansku prepleta zgodbe socialne vključenosti in gostinstva. Spoznajte tudi domače zanimive prakse trajnostnega mestnega turizma v Kranju, Idriji in Mariboru.
Konferenca je namenjena predstavnikom občin in zavodov za turizem ter drugim nacionalnim in lokalnim akterjem s področja turizma, ki bi želeli zvedeti več o značilnostih turizma v mestih in iščete navdih za implementacijo lastnih trajnostnih praks s tega področja.
PRIJAVA
Dogodek je brezplačen in bo potekal v slovenskem in angleškem jeziku s simultanim tolmačenjem.
Predavateljice in predavatelji*
*seznam še dopolnjujemo
Naja Marot, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani
Naja Marot je doktorica znanosti s področja urbanističnega in prostorskega načrtovanja. Je izredna profesorica na Oddelku za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, kjer na magistrskem študiju poučuje turizem in rekreacijo ter regionalno načrtovanje. Na področju raziskovanja se ukvarja z mestnim turizmom, regionalnim planiranjem, analizo politik in presojo učinkov na prostor. Je urednica in soavtorica knjige Mestni turizem v Sloveniji: značilnosti in upravljanje.
V svoji predstavitvi bo Naja predstavila značilnosti mestnega turizma v Sloveniji in rezultate raziskav, zbrane v knjigi.
Luís Ferreira, Občina Braga, Portugalska
Luís je vodja oddelka za gospodarstvo in turizem v občini Braga. Luís je diplomiral iz turizma, magistriral iz dediščine in kulturnega turizma ter od leta 2011 dela v javnem sektorju. V preteklosti je bil učitelj “tečaja za turistične informacije in animacijske tehnike” in učitelj modula o trženju v turizmu, delal pa je tudi kot vodja odnosov z javnostmi v razstavišču v Bragi in v hotelskem sektorju. Luís je bil lokalni koordinator URBACT mreže Tourism Friendly Cities, projekta o trajnostnem turizmu, od nedavnega pa je aktiven v URBACT mreži Cities After Dark, ki se ukvarja z nočnim življenjem mest.
Luís želi v svoji predstavitvi raziskati, kako je lahko turizem trajnosten v srednje velikih mestih, kako zmanjšati negativni vpliv na soseske in območja, zanimiva za različne vrste turizma. Celostne in vključujoče strategije, ki ohranjajo ravnovesje med turizmom in potrebami lokalne skupnosti, zagotavljajo kakovost življenja in dostopnost storitev za prebivalce. Le v simbiozi lahko »iz lokalnih deležnikov in prebivalcev naredimo inovativne ambasadorje lepot mesta« in Brago promoviramo kot turistično destinacijo.
Iuri Bruni, Občina Siena, Italija
Iuri Bruni je vodja oddelka za kulturo in turizem na občini Siena. Iuri je odgovoren za gledališke sezone v Sieni, številne kulturne pobude, šport, vodenje projektov, trgovino in turizem. Koordiniral je pridobivanje mednarodnega certifikata za trajnostni turizem in več projektov v okviru evropskega financiranja, trenutno pa je vodja projekta URBiNAT v okviru Obzorja 2020. Sodeluje tudi s civilnodružbenimi organizacijami in je še posebej zavzet za zelene teme in participativne procese.
Iuri bo spregovoril o procesu, v katerem je Siena kot prvo italijansko mesto pridobila mednarodni certifikat za trajnostni turizem.
Marcello Sacco, Občina Siena, Italija
Marcello Sacco je zaposlen v službi za zbiranje sredstev občine Siena. Vodi več projektov, financiranih iz nacionalnih in regionalnih skladov. Bil je vodja nacionalne pobude za prenos prakse projekta C-Change za Sieno v okviru programa URBACT. V tem programskem obdobju pa pripravlja projektne prijave za programe EUI, URBACT in CERV in je lokalni vodja evropskih projektov BiodiverCity in Ed.U.Co.
Marcello bo spregovoril o izkušnjah Siene z sodelovanjem v mreži BiodiverCity in nacionalni pobudi za prenos dobre prakse v okviru programa URBACT, v kateri so prenašali dobro prakso Mantove iz mreže C-Change.
Małgorzata Gojło Kaligowska, Fundacija za socialne inovacije, Gdansk, Poljska
Małgorzata Gojło Kaligowska je na Univerzi v Gdansku končala magistrski študij administracije ter podiplomski študij financ in evropskih skladov. Od leta 2007 sodeluje pri oblikovanju in vodenju projektov v Fundaciji za socialne inovacije v Gdansku. Odgovorna je za oblikovanje novih projektov iz nacionalnih in mednarodnih skladov ter njihovo izvajanje. V letih 2012-2015 je vodila projekte, ki so prispevali k ustanovitvi socialnih podjetij pod vodstvom fundacije. Trenutno vodi tri socialna podjetja v Gdansku: hotel So Stay in dve kavarni (Kuźnia in Parkolada).
Ewa Patyk, Fundacija za socialne inovacije, Gdansk, Poljska
Ewa Patyk je vodja Centra za enake možnosti v sosedski hiši “Gościnna Przystań” v kraju Orunia v Gdansku. Od leta 2007 je povezana s Fundacijo za socialne inovacije v Gdansku. V zadnjih letih se poklicno osredotoča na humanitarno pomoč, vzpostavljanje mednarodnih partnerstev in zagotavljanje strateške podpore posameznikom, ki se soočajo z izključenostjo. Ewa je pridobila certifikat moderatorja dialoga pri Nansenovem centru za mir in dialog. Je tudi priznana avtorica številnih publikacij, katerih cilj je okrepiti tretji sektor in se zavzemati za programe, ki krepijo vloge skupnosti in posameznikov, ki se soočajo s krizami. Predanost enakosti še dodatno poudarjata priznanje, ki ga je prejela kot prejemnica nagrade za enakost mesta Gdansk, in status dvojne štipendistke za izjemne dosežke na področju socialnih inovacij, ki jo podeljuje sklad Innaczej.
Małgorzata Gojło Kaligowska in Ewa Patyk bosta predstavili hotel So Stay, prvi družbeno odgovorni hotel na Poljskem, v katerem se izvaja program poklicnega izobraževanja za mlade iz rejništva.
Katja Beck Kos, društvo Hiša!, Maribor
Katja je kulturologinja in podpredsednica društva Hiša! S programi Živih dvorišč in Živega mesta vseskozi deluje kot pobudnica novih vsebin ter povezovalka sicer zelo nepovezanih akterjev in sektorjev v Mariboru, z namenom oživljati center mesta. Zadnja leta z ekipo in mnogimi partnerji vzpostavlja programe kreativnega turizma v mestu. Vodi Rajzefiber, trgovinico in agencijo z alternativno turistično ponudbo, in Festival sprehodov, brezplačne sprehode po mestnih ulicah, trgih, podzemnih rovih in okoliških gričih, na katerih obiskovalci spoznavajo zgodbe in legende Maribora.
Maja Pegan, društvo Hiša!, Maribor
Maja je profesorica likovne umetnosti in predsednica društva Hiša!. Vodi projekte vizualnih umetnosti, razstave, prostorske instalacije in pedagoške programe. Je ustanoviteljica in programska vodja CGU – Centra grafičnih umetnosti ter idejna vodja, producentka in kustosinja Grafične pomladi. Prav tako je producentka zimskega festivala Vilinsko mesto Maribor in koproducentka programa Živih dvorišč, pobude za oživljanje mariborskih dvorišč, na Festivalu Lent ter članica iniciative Živo mesto. V zadnjih letih so njena velika strast svetlobne instalacije in njihovo umeščanje v javni prostor, iz česar je nastal program LUMINA, ki svetlobne instalacije prinaša v Maribor.
Katja Beck Kos in Maja Pegan nam bosta predstavili Festival sprehodov v Mariboru, ki že več let poteka v organizaciji društva Hiša!. V času festivala ponujajo zanimive in brezplačne sprehode po mestnih ulicah, trgih, ob reki in na dvoriščih. Na njih pa obiskovalci spoznavajo zanimive zgodbe in legende Maribora. V zadnjih letih se je festival sprehodov razširil tudi v druga slovenska mesta, začeli pa so izvajati tudi Mladi festival sprehodov, kjer so vajeti predali mladim. Zgodbe mesta tudi uspešno oblikujejo v inovativne turistične produkte.
Matevž Straus, Arctur d.o.o. in Zavod ID20
Matevž Straus je magister urbanih študij, magister tržnega komuniciranja ter diplomirani sociolog. V tehnološkem podjetju Arctur d.o.o. vodi program Heritage+, ki se ukvarja s 3D digitizacijo in digitalno interpretacijo kulturne dediščine. V zavodu ID20 iz Idrije pa kot soustanovitelj in direktor sodeluje pri projektih na presečišču kulturne dediščine in socialnih inovacij.
V svojem prispevku se bo Matevž dotaknil inovativnih pristopov h ohranjanju, promociji in predvsem razvoju dediščine – na primeru Idrije. Skozi projekte, pri katerih je sodeloval, bo predstavil, kako lahko v majhnem kraju z bogato zgodovino to dediščino obravnavamo kot razvojni potencial. Matevž bo govoril o gastronomskem festivalu, ki spaja tradicijo z urbanimi pristopi, o digitalnih projektih v virtualni in obogateni resničnosti ter nasploh o potencialu dediščinskih zgodb.
Kristina Bogataj, Zavod za turizem in kulturo Kranj
Kristina Bogataj je diplomirala na Fakulteti za turistične študije – Turistici. Sprva je bila zaposlena na Zavodu za turizem in kulturo Poljanska dolina, kasneje pa na Zavodu za turizem in kulturo Kranj. V obeh zaposlitvah je opravljala delo zelene koordinatorice Zelene sheme slovenskega turizma. Poleg tega vodi različne projekte in načrtuje razvoj turističnih produktov.
Kristina Bogataj bo predstavila dobre prakse destinacije Kranj, kjer so v zadnjih letih naredili kar nekaj korakov naprej na področju gastronomskega turizma. Že tri leta zapovrstjo ustvarjajo zeleni kulinarični dogodek Kranjska dolga miza. Dogodek je trajnostno usmerjen, saj spodbujajo lokalno dobavljivo hrano, merijo ogljični odtis, spodbujajo trajnostni prihod in še mnogo drugega. Poleg tega pa bo predstavila še razpršeni hotel v starem delu mesta Kranj.
Prizadevamo si k organizaciji trajnostnih dogodkov
Dogodek upošteva načela organizacije trajnostnih dogodkov. Na dogodku si bomo prizadevali proizvesti čim manj odpadkov, ponudili vam bomo podnebju prijaznejšo pogostitev, udeležence pa spodbujamo k trajnostnemu načinu prihoda na konferenco.
—
Konferenco organizirajo Ministrstva za naravne vire in prostor, IPoP – Inštitut za politike prostora in Skupnost občin Slovenije v okviru projekta Podpora izvajanju prostorske in urbane politike ter programa URBACT. Dogodek poteka v soorganizaciji Mestne občine Kranj in ob podpori programa URBACT ter Evropske pobude za mesta (EUI).
Grafika: Darja Klančar, Darka