Strokovne podlage za krepitev upravljanja in vzdrževanja zelenih površin in dreves v naseljih

Novice

Pretekli teden, 10. junija 2025, so bili v Ljubljani javno predstavljeni izsledki strokovnih podlag za krepitev učinkov načrtovanja in upravljanja zelenih površin. Nalogo so po naročilu Ministrstva za naravne vire in prostor – MNVP v preteklih mesecih izdelali predstavniki podjetja LUZ, d.d., IPoP-a in PIC Pravne mreže za varstvo človekovih pravic in okolja. Naloga je prvič doslej stvarno povezala načrtovanje in upravljanje zelenih površin v naseljih z namenom, da opozori na pomen sodelovanja akterjev v vseh fazah urejanja in poudari pomen strokovno podprtega upravljanja in vzdrževanja za učinkovitost urejanja. Naloga med drugim tudi predstavlja nabor enotnih meril in pogojev za izvajanje del in nalog v okviru obvezne gospodarske javne službe varstva okolja urejanje in čiščenje javnih površin. Po besedah predstavnikov naročnika je naloga izdelana kakovostno in v skladu s pričakovanji.

Izdelano in potrjeno je Končno poročilo o izdelavi strokovnih podlag za krepitev upravljanja in vzdrževanja zelenih površin in dreves v naseljih, ki vsebuje študijo učinkovitosti načrtovanja zelenih površin in dreves, predlog enotnih meril in pogojev za upravljanje in vzdrževanje, skrben pregled pravnega okvira in predloge za izobraževanje akterjev s področja urejanja zelenih površin in dreves v naseljih. Naloga je rezultat prizadevanj MNVP za izboljšanje učinkovitosti načrtovanja in upravljanja zelenih površin in dreves v naseljih z ozirom na rastoče potrebe po njihovem koristnem delovanju. Na javni predstavitvi strokovnih podlag sta generalna direktorica Direktorata za graditev in prostor dr. Nataša Bratina in skrbnica pogodbe na MNVP mag. Blanka Bartol pohvalili delo in napovedali ustanovitev posebne delovne skupine za javne površine in nadaljevanje prizadevanj za ureditev pogojev izvajanja javne službe.

Zelene površine in drevesa dobivajo zaradi njihove sposobnosti, da ustvarjajo zdravo bivalno okolje in blažijo vzroke in posledice podnebnih sprememb, vedno večji pomen v urejanju naselij. Na to, kako zelo pomembna sta varstvo in razvoj javnih in drugih zelenih površin in dreves, opominjajo različni mednarodni programi, kot so cilji trajnostnega razvoja OZN glede povečanja količine odprtega javnega prostora in priporočila Svetovne zdravstvene organizacije glede dostopnosti in velikosti zelenih površin, ter tudi bolj zavezujoči dokumenti, kot sta Uredba o obnovi narave in Strategija EU za biotsko raznovrstnost.

Izdelava naloge je stekla na podlagi javnega naročila novembra 2024 in bila skladno s projektno nalogo izvedena v treh fazah in štirih vsebinskih sklopih. Tri partnerske organizacije so si delo smiselno razdelile tako, da je LUZ d.d. prevzel vodenje in koordinacijo dela ter sklop namenjen preverjanju učinkovitosti načrtovanja, IPoP je prevzel sklop upravljanje, PIC pa pravni okvir. Skupaj so predstavniki organizacij dorekli metodološki okvir in koncept ter testiranje usposabljanja za ključne akterje. Bistvena značilnost naloge je, da so tri organizacije povezale svoje specifično znanje in izkušnje ter vključile v analitični proces tudi predstavnike stroke v praksi na ravni občin in izvajalcev storitev v načrtovanju in upravljanju. Sledeč temu je nastal in bil preverjen tudi vsebinsko povezan koncept usposabljanja akterjev v urejanju javnih zelenih površin. Na ta način so, tudi s pomočjo dveh predstavniških organizacij, Skupnosti občin Slovenije in Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije, ugotovitve naloge sestavljene na širši osnovi in izkušnjah, predvsem pa je bil sprožen tudi nadvse pomemben proces medsebojnega zanimanja med akterji v načrtovanju in upravljanju.

V prvem sklopu je LUZ, d.d. proučeval, kako učinkovito se načrtovalska načela in priporočila glede varstva obstoječih in zagotavljanja novih zelenih površin in dreves uresničujejo od strateške do izvedbene ravni. Ocena učinkovitosti se opira na aktualne mednarodne in državne strateške usmeritve in priporočila, analizo primerov izbranih občinskih prostorskih aktov ter preveritve v okviru fokusnih skupin. Glavna ugotovitev tega dela je, da je res učinkovita samo zaščita zelenih površin z opredelitvijo namenske rabe. Podrobna merila in pogoji varstva in razvoja zelenih površin v drugih namenskih rabah se določajo na različne načine in predvsem manj učinkovito. V praksi to pomeni, da ne zagotavljajo dovolj kakovostnih zelenih površin ali pokritosti z drevesnimi krošnjami v območju stanovanjske gradnje in drugih rab prostora. Nasploh bi določila o OPN morala dosledneje vključevati zahteve po urejanju zelenih površin, ki so ključne v mreži mesta, v mreži zelenega sistema (bodisi kot namenske rabe prostora, bodisi kot določila v OPN), zato so v nalogi predstavljeni predlogi za dopolnitev in nadgradnjo prostorsko načrtovalskih določil oziroma dopolnitev obstoječega sistema z novimi načrtovalskimi orodji. Posebej kritična pa je faza projektiranja odprtega prostora, kjer je očitno pomanjkanje pogojev za učinkovito in strokovno kompetentno projektiranje in izvedbo novih ureditev in prenov. Analitične ugotovitve so povzete v predlogih za izboljšanje učinkovitosti, ki sežejo od ukrepov za varstvo ekološke vrednosti prostora in raščenega terena do konkretnih zahtev za obvezno izvedbeno načrtovanje in strokovni nadzor nad izvajanjem del ter uveljavitev tehničnih smernic za ravnanje z obstoječimi in novimi drevesi.

Drugi sklop se je oprl na predhodne Strokovne podlage za ureditev pravnega okvira za izvajanje javne službe iz leta 2021. Najprej so bili zato s fokusnimi skupinami preverjeni pogledi občin in stroke v upravljanju glede enotnih meril in pogojev za izvajanje javne službe varstva okolja urejanje in čiščenje javnih površin. Tretja tovrstna preveritev od leta 2017 naprej je pokazala, da naklonjenost državnemu predpisu med akterji v upravljanju javnih zelenih površin stabilno raste. Vse bolj očitno je, da je dejavnost v praksi preveč izpostavljena novim nalogam in lokalnim političnim interesom, da bi lahko dovolj hitro, strokovno in ambiciozno v praksi sledila razvojnim spoznanjem in potrebam. Na osnovi posvetovanj s stroko in predhodnih strokovnih podlag ter starih predpisov o urejanju zelenih površin v naseljih in tudi primerov dveh občin so bili utemeljeni in pragmatično opredeljeni predlogi enotnih meril in pogojev za izvajanje dejavnosti urejanje javnih zelenih površin in dreves v slovenskih naseljih. Cilj opredelitve je bil opredeliti merila glede katerih je nujno in možno hitro doseči soglasje. Upoštevana so opozorila glede nujne večje izpostavljenosti zelenih površin in dreves v imenu javne službe ter glede upoštevanja velikosti občin pri predpisovanju obveznih pogojev za izvajanje javne službe. Zato se merila in pogoji za izvajanje javne službe v predstavljenem predlogu nanašajo pretežno na izvajalca javne službe in manj na občino. Občina pa se skladno s tem predlogom še vedno suvereno dogovarja z ustrezno strukturiranim in usposobljenim izvajalcem javne službe glede obsega in intenzivnosti del in nalog na območju svojih naselij, ne more pa se več izogniti določitvi javnih zelenih površin ali evidenci dreves in strokovno kompetentnemu ravnanju z drevesi. Predlog prav tako ponuja več možnosti za to, da občina poveča učinkovitost urejanja zelenih površin in dreves tako, da preda izvajalcu javne službe v urejanje vse zelene površine in drevesa v svoji lasti in spodbuja druge lastnike, prave in fizične osebe, da ravnajo enako.

V tretjem vsebinskem sklopu naloge so povzeta in posodobljena predhodna spoznanja glede pravnega okvira za načrtovanje in upravljanje javnih in posebej zelenih površin in dreves in podani so tudi možni predlogi za dopolnitve in nadgradnjo, ki se navezujejo tudi na obveznosti države glede ohranjanja narave in drugih mednarodnih zavez. Kot ključna je izpostavljena obveznost določitve javnih površin kot gospodarske javne infrastrukture za izvajanje obvezne lokalne javne službe varstva okolja, ki bi morala izhajati iz določenosti javnih površin kot prostorske kategorije, razvidne v izvedbenih občinskih načrtih. Ugotovitev se navezuje na 30. člen ZUreP-3, ki govori o zagotovitvi zadosti javnih površin in nadomestnih javnih površin in prepovedi spremembe v drugo namensko rabo. Naloga opozarja tudi, da zakonskega določila ne podpira (zastareli) pravilnik za pripravo OPN/OPPN in da določila tudi ne varuje institucionalni nosilec javnega interesa za urejanje javnih površin. Sledijo opozorilo na dejstvo, da zakonska ureditev izvajanja obvezne lokalne javne službe ni ustrezno podprta s podzakonskim aktom, ki bi moral skladno z določili zakona določiti enotna minimalna merila in standarde za izvajanje ter da v OPN-jih tudi niso določene javne površine kot gospodarska javna infrastruktura, na kateri se javna služba izvaja. Prav tako so izpostavljena dejstva, da vzdrževanje javnih površin v zasebni lasti ni ustrezno urejeno, da drevesa v naseljih ne uživajo pravnega varstva glede strokovne obravnave, sekanja in saditve ter da ni realizirano varstvo uporabnikov javnih (zelenih) površin po 14. členu Zakona o gospodarskih javnih službah. Komentiran je velik potencial Odloka o podobi naselij in krajine, ki se ni realiziral, ker njegova priprava ni obvezna. Najpomembnejši poudarki tega dela so, da je treba v vseh naseljih opredeliti in vzpostaviti evidence zelenih in drugih javnih površin in dreves, da bomo sploh lahko na državni in lokalni ravni sledili ciljem načrtovanja zadostnih javnih površin in preprečevanja izgube in postopne rasti obsega zelenih površin ter vzpostavili javno infrastrukturo za izvajanje obvezne javne službe varstva okolja. Sledijo ugotovitve o potrebni ureditvi pogojev javne rabe s strani občin z lastniki teh površin in druge rešitve.

V posebnem sklopu so v nalogi podani predlogi za usposabljanje akterjev v urejanju zelenih površin in dreves. V sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor in Zbornico komunalnega gospodarstva sta bili preverjeni dve ciljni usposabljanji z namenom povezati in posodobiti znanje o načrtovanju in urejanju ter upravljanju in vzdrževanju javnih in drugih zelenih površin in dreves v naseljih z oziroma na nove potrebe naselij in mednarodne trende in priporočila. Poseben poudarek je bil posvečen ozaveščanju akterjev o pomenu povezovanja med načrtovanjem in upravljanjem za doseganje želenih učinkovitost urejanja. Izvedena usposabljanja so bila pozitivno ovrednotena s strani udeležencev in priporočilo naloge je, da se program ciljnega dopolnilnega usposabljanja za povezovanje in nadgradnjo znanja o načrtovanju in upravljanju zelenih površin in dreves v naseljih uvede kot obvezno dopolnilno izobraževanje za akterje v načrtovanju in urejanju in v upravljanju in vzdrževanju. V okviru naloge je bilo pripravljeno tudi okvirno gradivo za potrebe ozaveščanja investitorjev in lastnikov zelenih površin in dreves glede pomena strokovnega varovanja, urejanja in vzdrževanja.

Končno poročilo je z dovoljenjem naročnika na voljo za branje in ogled tukaj: Strokovne podlage za krepitev upravljanja in vzdrževanja zelenih površin in dreves v naseljih