Grajski grič in urejanje mestnega gozdnega prostora

Posek dreves na Grajskem griču v Ljubljani ponovno vznemirja javnost. Občina je tokrat pred sekanjem posredovala javnosti bistveno več informacij kot v primeru Rožnika leta 2022, a je kljub temu po poseku ostalo odprtih še kar nekaj vprašanj. Javnost predvsem zanima, ali je bilo res potrebno na tem območju posekati toliko dreves naenkrat, kako bo občina zagotovila, da ne bo prišlo do erozije brežin ter kakšen je sploh celoten načrt sanacije brežine in ureditve pogledov na območje. Zanimanje javnosti je, podobno kot na Rožniku, upravičeno in razumljivo. Grajski grič je pomemben del mestnega prostora in podobe ter priljubljena rekreacijska in turistična površina. Sekanje in napovedana sanacija brežine sta tudi vsestransko zanimiva in zahteven poseg v prostor. 

Aleš Lombergar: Javni plakat vabilo na protest proti sekanju na Biotehniški fakulteti UL maja 1983; A3 format, ročna risba v svinčniku, razmoženo na fotokopirnem stroju po delih, ročno barvano, dodatno tudi manjši plakati A4.

V obeh izpostavljenih primerih intenzivnega sekanja v mestnem gozdu velja, da bi večino vprašanj, ki so se porajala v javnosti pred sekanjem in so prisotna tudi po njem, lahko razrešila javna predstavitev nameravanih posegov z javno razpravo. Stroka bi pojasnila probleme in rešitve, javnost bi izrazila in oblikovala mnenja ter se pomirila z rešitvami. To ne pomeni, da bi se vsi strinjali z načrtovano izvedbo sekanja, bi pa večina zainteresiranih razumela, zakaj in kako se bo v tem območju mestnega prostora ukrepalo. Če bi bila javna razprava odprta na osnovi dogajanja na Rožniku, bi se pravočasno lahko zedinili tudi o tem, da mestni gozd deluje kot javni prostor mesta in se zato pri njegovem upravljanju in vzdrževanju neizbežno prepletajo različni javni interesi. Tak pristop bi ustvaril boljša izhodišča za pripravo načrtov za poseg na Grajskem griču in javnosti pomagal razumeti, kako se interesi, kot sta varstvo narave in kulturne dediščine ter drugi, pri načrtovanju takih posegov upoštevajo in usklajujejo. Brez tega zdaj kljub izboljšavam v napovedovanju posegov v javnosti ostaja vtis, da sekanje morda ni del dovolj celovito pripravljenega načrta sanacije brežin, ki vključuje in upošteva različne vidike varstva in razvoja mestnega gozda, kot so ohranjanje narave in kulturne dediščine, varstvo okolja, javno zdravje ter prilagajanje na podnebne spremembe in drugi.

Napoved sekanja dreves na Grajskem griču je poleti 2023 sovpadala z napovedano namero občine, da pomladi mestne gozdove. Omenjalo se je tudi potrebo po povečanju varnosti ljudi na griču in objektov pod njim. Število dreves, ki jih je treba posekati, se je v informacijah spreminjalo. Ustreznost rešitev je občina utemeljevala z angažiranjem Oddelka za gozdarstvo BF UL in posebne občinske komisije, vsi naj bi se z načrtovanimi posegi strinjali. Kasneje se je izvedelo, da se nekateri, kot so Zavod za varstvo narave in profesor dr. Ana Kučan, sicer niso strinjali z vsem. Javnost v bistvu niti ne ve, s čim so se v komisiji sploh strinjali in podobno kot tudi nekateri člani komisije podrobnosti načrtov niti ne pozna. Projektna dokumentacija za izvedbo sekanja in drugih posegov za povečanje varnosti grajskih pobočij in objektov pod hribom prebivalcem in zainteresirani javnosti ni bila in ni nikjer celovito predstavljena. Tudi to, kakšni so pravzaprav varnostni problemi in kakšne so možne rešitve za povečanje varnosti ostaja, tako kot drugi vidiki presoje o sprejemljivosti izvedenega poseka, predmet govoric in ugibanj.

Tri leta po poseku dreves na Rožniku tudi posek dreves na Grajskem griču v javnosti spremljajo podobne govorice o preveč intenzivnem sekanju. To naj bi pomenilo, da bi bilo sekanje bolj sprejemljivo in bi imelo manjši vpliv na naravo, gozdni prostor, okolje in ljudi, če bi naenkrat posekali manj dreves na enoto prostora. Govori se, da bi bil takšen način dražji, a bolj sprejemljiv z vidika vpliva na gozdni ekosistem. To bi bilo bližje doktrini trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in novemu položaju varstva narave v okviru podnebne politike. Dogajanje daje misliti, da so bili morda tudi tokrat, enako kot na Rožniku, pri pripravi načrtov za sekanje v mestnem gozdu preslabo upoštevani različni javni interesi in vidiki urejanja, kot so varstvo kulturne dediščine, prilagajanje na podnebne spremembe, ohranjanje in izboljšanje stanja biotske pestrosti ter potrebe in pravice prebivalcev do prostora, informiranja in sodelovanje pri pripravi in usklajevanju načrtov za posege v njihovo bivalno okolje. Zdi se, da se pri aktualnem načinu upravljanja mestnega gozda morda pozablja, da ta gozd v mestu deluje kot javni prostor in javna zelena površina ter da je mestna kulturna dediščina.

Gozd s posebnim namenom

Gozd na Grajskem griču se javnosti predstavlja kot varovalni gozd. Gozd ima status gozda posebnega namena (GPN), poudarjene so njegove socialne funkcije, predvsem zdravstveno higienska. Najbolj izpostavljena značilnost tega gozda je, da je ujet v mestno tkivo, najbolj izpostavljeni nalogi pa sta, da omogoča življenje rastlinam in drugim živim bitjem ter tako ustvarja kakovost bivanja v mestu. Poleg tega varuje srednjeveško mesto pred plazenjem brežin Grajskega griča in ponuja prebivalcem prostor za oddih in rekreacijo. Kakšni problemi so bili zaznani v gozdnem prostoru in kakšne so ocene nevarnosti zdrsa brežin, javnosti ni znano. Je pa sanacija problemov zahtevna inženirska naloga in načrt sanacije mora za zagotovitev najboljših možnih rešitev upoštevati več vidikov urejanja gozdnih brežin in širšega gozdnega prostora. Sekanje dreves je samo en vidik sanacije, tema so še drugi ukrepi za sonaravno in gradbeno tehnično sanacijo brežin, prenova poti in morebitne druge parkovne infrastrukture, pa nove zasaditve in podobno.

Načrt za sanacijo degradiranega pobočja Grajskega griča presega izključno gozdarsko ekspertizo – zasnovan bi moral biti celovito in zagotoviti iz vseh potrebnih vidikov vsestransko dobro usklajeno izvajanje posegov vključno z najmanjšimi možnimi negativnimi vplivi na naravo in okolje. Za nekatere posege bi bilo morda potrebno celo pridobiti gradbeno dovoljenje. 

 

Grajski grič je območje ohranjanja narave v mestu

Enkraten posek vseh dreves na brežini, ki jo je potrebno statično sanirati, je poseg v območje ohranjene narave v mestu. Grajski grič je zavarovan tudi kot naravna vrednota. Odlok varuje geomorfologijo in ekosistem ter parkovno ureditev na platoju. Zavod za varstvo narave je institucija, ki v sistemu urejanja prostora deluje kot pravni zastopnik varstva narave (nosilec urejanja prostora) in na območnih enotah zaposluje izkušene specialiste za varstvo narave in dobre poznavalce lokalnih razmer. Zavod za varstvo narave se je strinjal s posekom 17 oslabelih in nevarnih dreves. Na Grajskem griču so posekali 205 dreves.

Zavod za varstvo narave po zakonu ni pristojen za podajo soglasja za sekanje v mestnem gozdu in občina zato njegovega mnenja ni upoštevala. To ne pomeni, da varstvo narave pri tem posegu ni pomembno, ali da izvedeni posek dreves na Grajskem griču nima vpliva na naravo v mestnem gozdu. To pomeni zgolj, da kakorkoli že je bilo in bo varstvo narave pri načrtu sanacije brežin upoštevano, to ni bilo dogovorjeno z Zavodom za varstvo narave. Kar je škoda – na Zavodu za varstvo narave so zaposleni specialisti za varstvo narave, ki dobro poznajo naravo na območju griča in njihova ekspertiza seže preko zakonsko predvidenega varstva narave.

 

Grajski grič je kulturna dediščina

Načrt za sanacijo brežin gotovo tudi upošteva, da je z gozdom porasel Grajski grič skupaj s Srednjeveškim mestnim jedrom območje zavarovane kulturne dediščine in znamenitost prepoznavne podobe mesta. Podobno kot gozd na Rožniku in Šišenskem hribu je Grajski grič odraz kulture urejanja prostora in dediščina preteklih odločitev o rabi in urejanju mestnega prostora, ki vključuje tudi načrtno ohranjanje in oblikovanje narave v mestu. Nenazadnje je bilo varstvo naravne in kulturne dediščine v preteklosti kar nekaj časa obravnavano povezano, v okviru enotnega zakonodajnega in institucionalnega okvira. Za uresničevanje predpisov s področja varstva kulturne dediščine zdaj formalno skrbita posebna zakonodaja in zavod, ki v sistemu urejanja prostora zastopa javne interese tega področja. Mnenja Zavoda za varstvo kulturne dediščine se pri sečnji na Grajskem griču, podobno kot na Rožniku, ne omenja. To ne pomeni, da sekanje dreves ne posega v območje kulturne dediščine ali da nima vpliva na kulturno dediščino. To pomeni zgolj to, da zakonodaja ne predvideva, da mora občina za poseg pridobiti mnenje Zavoda za varstvo kulturne dediščine. To ne pomeni, da občina ali projektanti v njenem imenu mnenja ni pridobila. To pomeni samo to, da mnenje Zavoda za varstvo kulturne dediščine o sekanju dreves in sanaciji brežine javnosti ni znano. 

 

Grajski grič je javni prostor 

Javnost sekanje na mestnem griču zanima, ker območje deluje kot javni odprt prostor in mestna zelena površina. Za zelene in javne površine v sistemu urejanja prostora skrbijo posebne, lokalne javne službe. Država tako organizacijo vzdrževanja od občin zahteva, področja pa podrobno ne regulira in v javnem interesu urejanja zelenih in drugih javnih površin tudi ne deluje nobena državna institucija podobna zavodom na področju naravne in kulturne dediščine. V Ljubljani za javne površine občina skrbi skupaj s posebno strokovno službo Javnega podjetja Snaga, za delo z drevesi sodeluje z eksperti arboristi preko zasebnega podjetja. Informacij o mnenju ali sodelovanju te strokovne službe pri načrtovanju sanacije gozdnatega grajskega pobočja v medijskih sporočilih ni bilo možno zaslediti. 

Obiskovalci in sprehajalci na poteh Grajskega griča so v nekaterih obrazložitvah sanacije omenjeni kot eden od razlogov za potrebno povečanje varnost. Nikjer ni točno obrazloženo, kakšne nesreče se dogajajo na griču in kako so obiskovalci ogroženi. Podobno kot že na Rožniku je eno od pojasnil predstavnikov občine, da obstaja nevarnost, da se lahko kakšno poševno rastoče drevo podre.

Varnost je pomemben vidik urejanja javnih parkov. Uporabnike se skuša varovati pred poškodbami in nevarnostmi, ki jih lahko povzročijo oprema, tlakovanje in drugi uporabniki. Varnost dreves pa se v parkih in mestnih gozdovih ohranja na razumni ravni in drugače kot pri uličnih drevesih. V parku se večja vrednost pripisuje naravni rasti drevesa in starajočim drevesom in ljudi ozavešča, da se ob neurjih ne hodi v parke in gozd.

Kakšno je mnenje strokovne službe za urejanje javnih površin o sanacijskem sekanju na Grajskem griču, kot rečeno, ni znano. To ne pomeni, da tako mnenje ne obstaja ali da ni pomembno. To tudi ne pomeni, da ta služba ni sodelovala pri snovanju načrtov za sanacijo gozdne brežine na Grajskem griču. To samo pomeni, da je varnost ljudi na griču še en vidik načrta sanacije, glede katerega javnost ne ve zares, kako resen problem je in ne kakšne so morebitne najboljše možne rešitve zanj. 

 

Novi načrti

Sekanje na Grajskem griču deluje kot nadaljevanje prakse ravnanja z mestnim gozdnim prostorom, ki jo je mestna skupnost doživljala na Rožniku pozimi 2022/23. Tudi tokrat javnost ni izvedela, kako so bili pri načrtovanem poseku dreves upoštevani različni vidiki urejanja in rabe gozdnega prostora in vplivi sečnje na naravne prvine in okolje ter zakaj točno je bilo treba posekati toliko dreves. V primeru poseka na Grajskem griču je še bolj kot na Rožniku odprto tudi vprašanje, kakšna bo podoba griča, ki jo v prihodnje spremljala uporabnike in opazovalce območja. Vzporednic med posegoma je veliko, vendar o ustreznosti izvedenih posegov ni možno utemeljeno presojati, ker strokovne podlage in projektna dokumentacija javnosti niso znane. Zavod za varstvo narave se je v obeh primerih distanciral od načina sekanja. Je mogoče ohranjanje narave preslabo upoštevano pri posegih v mestni gozd? Ljudi resnično zanimajo vzroki in posledice praktično popolnega poseka odraslih dreves. Je možno ljudem pravočasno odgovoriti na vprašanja, ki se jim porajajo in povečati stopnjo razumevanja posegov? Občina vztraja, da je bil posek nujen za obnovo gozda in povečanje varnosti ljudi in objektov. Je možno, da ljudje ne verjamejo občini in gozdarjem? Razhajanja med akterji v urejanju mesta so stalno prisotna in soočanje in usklajevanje mnenj in interesov je bistvena sestavina načrtovanja in upravljanja prostora. Če na mestni gozd pogledamo kot na javni prostor mesta, se skozi oba izpostavljena primera sekanja pokaže, da je verjetno treba dopolniti prakso upravljanja in načrtovanja ter razvoj mestnega gozda prilagoditi dobri praksi celovitega in povezanega urejanja javnih zelenih površin in mestnega prostora. 

Pomanjkanje volje pravočasnega informiranja javnosti in možnosti participacije v procesu priprave načrtov ima slabo lastnost, da zbuja dvome v dobronamernost in ustreznosti posegov v prostor. Zato sta zgodnje informiranje in vključevanje javnosti v procese načrtovanja zlato pravilo dobre prakse. Čas in sredstva vložena v sodelovanje z javnostjo pri pripravi načrtov se dokazano večkratno obrestujeta tako investitorju kot vključeni stroki in politiki. Na srečo je sočasno s sekanjem na Grajskem griču v teku priprava Načrta upravljanja za območje Krajinskega parka Tivoli Rožnik Šišenski hrib in obstaja dobra možnost, da se bo praksa upravljanja z mestnim gozdnim prostorom preko tega primera naravnala v novo smer in postala bolj celovita in povezana.

 

Avtorica: Maja Simoneti

 

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri