Prostori za mlade so pomembni za njihov razvoj in povezanost z lokalno skupnostjo. Mladinski centri, parki, kulturni prostori in športna igrišča so kraji, kjer se mladi lahko srečujejo, razvijajo prijateljstva, izražajo svoje interese, razvijajo veščine in se družijo. Prostori, kot so športna igrišča in parki, nudijo mladim možnost za telesno aktivnost, kar dobrodejno vpliva na njihov razvoj. Vključevanje mladih v načrtovanje in upravljanje takih prostorov je ključno za njihovo uspešno delovanje in trajnost. S tem se zagotovi, da so prostori resnično prilagojeni potrebam in željam mladih ter prispevajo k njihovemu razvoju in kakovosti življenja.
Občina Kočevje se lahko pohvali s kontinuiteto dobrih praks pri urejanju javnih prostorov in z inovativnimi idejami, kako narediti mesto drugačno. Pri tem skrbijo, da v procese prenov in vzpostavitve novih prostorov dosledno vključujejo tudi skupnost. Tako so ravnali tudi pri izgradnji novega skate parka in prostora za druženje mladih.
Pri načrtovanju so se opirali na ugotovitve raziskav o načinu življenja v mestu, odnosu do javnega prostora in potrebah različnih skupin prebivalcev, ki so bile opravljene v okviru projekta Vsi v mesto. Tako so v občini bolje razumeli navade in potrebe mladih ter ugotovili, da se na prostem mladi najraje zbirajo pod tržnico, pred srednjo šolo in v starem skate parku. Tu se družijo in izvajajo razne športne dejavnosti (rolanje, rolkanje ipd.). Ker te lokacije niso bile primerne za druženje in izvajanje omenjenih športnih dejavnosti (vključno s starim skate parkom), so želeli mladim omogočiti druženje v za to bolj primernem prostoru.
Novi skate park so uredili na lokaciji, ki je dobro dostopna in vpeta v mesto, in sicer v mestnem parku Gaj, na zelenici v bližini osnovne šole, fizkulturnega doma, ljudske univerze in športnih igrišč. To je bil pred tem neizkoriščen prostor ob prehodni poti in lokalu. S postavitvijo skate parka so ustvarili vozlišče, ki v različnih delih dneva zadrži različno stare uporabnike in jim tako omogoča učenje spretnosti in rekreacijo. Poleg tega so ob skate parku postavili enostavno nadstrešnico s klopmi in mizo, ki nudi pokrit prostor za druženje mladih v varnem okolju, ki zaradi nekoliko odmaknjene lege omogoča tudi dovolj zasebnosti. Prostor je osvetljen, nudi naravno senco in možnost spreminjanja prostora z grafiti.
Občina je želela s prakso nasloviti več izzivov. V prvi vrsti odsotnost mladih v javnem prostoru, neuporabo mesta in odklonilen odnos do njega. Mladi svoj prosti čas raje preživljajo doma pred telefonom kot na javnih zelenih ali športnih površinah. Kultura druženja in socialnega življenja je upadla, kar se odraža v praznem mestu tudi ob lepem vremenu in toplih delih leta. Poleg tega pa mladi v Kočevju za svoje poti redko izbirajo peš hojo ali kolesarjenje. V veliki meri jih na popoldanske dejavnosti pripeljejo starši z avtomobilom. To vpliva na njihovo poznavanje mesta, zanimanje zanj in občutek pripadnosti. Občina je ta izziv želela nasloviti celovito: vključevanje mladih v urejanje prostora, ki bo namenjen njim, je bil prvi logični korak.
Drugi izziv, ki so ga z rešitvijo želeli nasloviti, je bil bolj praktične narave. Za mlade je bilo treba zagotoviti primeren prostor za rolkanje in rolanje ter ustvariti prostor, kjer bi se mladi radi zadrževali tudi poleg rekreacije. Z oblikovanjem in izbiro elementov so želeli oblikovati pogoje za učenje aktivnosti tudi otrok začetnikov, ne le izkušenih uporabnikov. Kot delovna skupina je bilo zato že od samega začetka v načrtovanje vključeno društvo rolkarjev, ki so prispevali vhodne podatke in usmeritve pri oblikovanju, da bi bil prostor čim bolj uporaben za lokalni nivo znanja in ambicij. Prostor pa so ob koncu z rolkami in skiroji tudi otvorili.
Z opisano prakso so v Kočevju naslovili tudi izziv oblikovanja estetsko in parkovno funkcionalne celote, ki nudi kvaliteten in varen prostor, ki pritegne obisk, zadrževanje, prisvajanje prostora in mladim sporoča, da so v mestu dobrodošli in slišani ter da predstavljajo pomemben del družbe.
Priporočila za prenos
Praksa je zanimiva tudi za druge občine zaradi vključevanja mladine pri preoblikovanju mesta in javnega prostora, zaradi direktnega vključevanja uporabnikov skate parka od idejne zasnove naprej ter zaradi zelo aktivnega sodelovanja naročnika z uporabniki in projektanti skozi celoten projekt. To omogoča uspešno prisvajanje prostora, ponuja vzorec neposrednega odzivanja na zaznane potrebe uporabnikov in upravljavcev javnega prostora in način programskega oplemenitenja javnega parka z vsebino, ki je lokacijsko primerna.
—
V rubriki Mesta mestom predstavljamo dobre prakse, ki smo jih zbrali v katalogu Mesta mestom #4: Katalog dobrih praks slovenskih mest za trajnostni urbani razvoj. Katalog je brezplačno na voljo tukaj.
Naslovna fotografija: Na otvoritvi so mladi uporabniki parka takoj preizkusili klančine. Tadej Repar
