Pred novim letom so javnost dosegle informacije, da je Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport prisluhnilo ugovorom civilne družbe glede sekanja dreves v drevoredu v Pivoli. Občini Hoče – Slivnica so na MGTŠ odrekli soglasje za sofinanciranje načrtovane prenove lipovega drevoreda in ureditve nove poti. Novica je zbudila upanje, da bo drevored ohranjen, ni pa zares pomirila nikogar. Občina se je na odločitev pritožila in napovedala, da namerava drevesa v prihodnje prepustiti propadanju. Ljudje se sprašujejo, kako je mogoče, da je tako ravnanje za stroko in naravovarstvene institucije in organizacije sprejemljivo. V bistvu ni sprejemljivo ampak zaenkrat to ničesar ne spremeni.
Napovedana prenova lipovega drevoreda v Pivoli je več kot leto dni vznemirjala okoliške prebivalce in širšo zainteresirano javnost. Začetek del so napovedali že konec leta 2023, konec leta 2024 kaže, da bo morda treba zaradi reakcije ministrstva na pobudo za presojo sprejemljivosti načrta predlog prenove prilagoditi in drevesa ohraniti. Na začetku leta 2025 mediji poročajo, da se je občina na odločitev ministrstva pritožila, hkrati pa je župan napovedal, da bodo novo pot uredili v vsakem primeru, drevesa pa prepustili propadu. Župan je razložil, da je nasprotovanje sekanju strokovno neosnovano in da se občina drevoreda v prihodnje ne bo dotikala, ker bi bilo po strokovnih ocenah ukvarjanje z obstoječimi drevesi negospodarno.
Ljudje so se hitro burno odzvali na govorice o prenovi in zamenjavi vseh dreves v drevoredu v Pivoli. To je bilo možno pričakovati. Tamkajšnji ljudje so na prisotnost in podobo drevoreda v svojem okolju navajeni in navezani. Poleg tega pa so ljudje v Sloveniji tudi na splošno zelo občutljivi na ravnanje s posameznimi drevesi in so se pripravljeni zavzeti za ohranjanje narave. Hkrati je bilo strokovno gledano prav vprašanje, kako ravnati s postaranimi drevesi v najdaljšem in najstarejšem drevoredu v državi, največji izziv in zanimivost te prenove.
Če se zavedamo izjemnosti načrtovane prenove lipovega drevoreda v Pivoli, je zelo težko razumeti, kako to, da se občina v preteklem letu ni bolj posvetila temu, da bi zainteresirani lokalni in širši javnosti zadovoljivo predstavila strokovna izhodišča in možne rešitve za prenovo. Pomanjkanje informacij in možnosti za javno razpravo je, namesto da bi prispevalo k zbliževanju stališč do obravnave dreves, sprožilo številna ugibanja in ugovore na načrtovane rešitve ter poglabljalo razhajanja v mnenjih.
Pomanjkanje volje (znanja, sredstev in časa) za pravočasno organizirane javne in strokovne razprave o načrtovanju posegov v prostor postaja ena od značilnosti urejanja prostora v Sloveniji. Vse večkrat se zgodi, da odzivi civilne družbe prekinjajo procese načrtovanja in ovirajo izvajanje projektov.
Slaba stran prepoznega in pomanjkljivega vključevanja javnosti v načrtovanje posegov v prostor je, da negativno vpliva tako na izvajanje in javno zaznavo konkretnih posegov kot na zaupanje javnosti v druge podobne posege in projekte ter v sistem urejanja prostora in v celotno delovanje javnih institucij in politike. Dobra stran dogajanja v zvezi s prenovo drevoreda v Pivoli je zato lahko samo to, kar se bomo iz njega naučili in uporabili za izboljšanje prakse ravnanja s postaranimi drevoredi in sistema ravnanja z drevesi ter tudi sodelovanja javnosti pri načrtovanju posegov v javni odprt prostor.
Drevored
Drevored 222 lip v Pivoli naj bi bil star več kot 150 let. Drevoredna poteza je opazna že v Franciscejskem katastru (1824), razteza se na dolžini 1100 m in drevored velja za najdaljšega in najstarejšega v Sloveniji. Sprva domnevno enoredni drevored je bil konec 19. stoletja dopolnjen v dvorednega. V prostoru je 259 dreves oziroma vidnih lokacij, kjer so rasla drevesa, danes v drevoredu raste še 222 dreves, 62 lokacij je praznih, 19 dreves raste iz panja. Zdravje in videz dreves je poleg starosti prizadelo nestrokovno vzdrževanje (pretirano obrezovanje) pred več kot 30 leti. Škodo je drevesom ves čas povzročal tudi avtomobilski promet, ki poteka skozi drevored.
Območje drevoreda je zavarovano kot kulturna in naravna dediščina na lokalni in državni ravni ter je tudi del širšega zavarovanega ekološko pomembnega območja. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije vodi drevored v svojih evidencah kot spomenik lokalnega pomena Pivola – Lipov drevored (EID 1-09274, vrtno-arhitekturna dediščina), Zavodu RS za varstvo narave pa kot območje naravne vrednote lokalnega pomena (Pivola – lipov drevored, ID 7125), spomenik oblikovane narave Pivola – Lipov drevored (ID 803, lokalni pomen) in Drevesni park in lipov drevored na posestvu Pohorski dvor v Pivoli (ID 1659, zavarovano območje, državni pomen) ter del ekološko pomembnega območja (EPO) Razvanje (ID 46100).
Drevesa v drevoredu so bila po letu 2020 večkrat arboristično pregledana. Podani so bili predlogi za ustrezno ukrepanje. Ena najbolj znanih arboristk v Sloveniji, Tanja Grmovšek, je občini predlagala, da se čim več dreves v drevoredu sanira in ohrani, nujno poseka 27 dreves ter pogojno odstrani še 6 dreves. Njenemu mnenju je posredno pritrdil tudi arborist Mirko Silan iz Volčjega potoka, ki v strokovnem prispevku pojasnjuje prednosti postopne prenove oziroma hibridnega pristopa pred enkratno popolno zamenjavo vseh dreves. Izpostavlja pomen intrinzične ekološke vrednosti starajočih in veteranskih dreves za naravo in okolje ter opozarja, da razmere v okolju predstavljajo veliko tveganje za uspeh popolne zamenjave dreves na tako dolgi potezi. Če investitorju uspe zagotoviti sredstva in kadre za delo z novo posajenimi drevesi v prvih letih po saditvi, še vedno obstaja velika verjetnost, da se bodo nekatera drevesa posušila in načrtovane podobe enotne poteze ne bo možno doseči.
Ravnanje z drevesi
Drevesa v krajini in naseljih, ki ne rastejo v gozdovih, so v Sloveniji brez celovite sistemske zaščite. To pomeni, da nihče v državi in občinah ne skrbi celovito za stanje, varstvo in vzdrževanje celotnega fonda teh dreves. Ravnanje z nekaterimi od teh dreves določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja ali pa varstva narave in kulturne dediščine, upravljanje voda, kmetijskega prostora in varstva okolja. Številna so prepuščena izključno volji in ravnanju svojih lastnikov. V praksi se vedno bolj pogosto kaže, da sta problem celovita skrb za ta drevesa in usklajevanje različnih vidikov varovanja in razvoja tega drevesnega fonda.
Problemi se pojavljajo na dnevni ravni. Vsi lastniki niso nujno zainteresirani zagotoviti strokovno vzdrževanje in nego, pa čeprav je to v najširšem javnem interesu. Zaenkrat se nobena institucija ali organizirana strokovna skupina ne čuti poklicane, da bi posegla v dogajanje in prispevala k pravočasni uskladitvi različnih vidikov varstva in razvoja teh dreves. Ko ljudje iščejo pomoč zaradi sekanja v svojem bivalnem okolju, jim na občini največkrat razložijo, da lahko varujejo samo svoja drevesa, medtem ko nimajo vpliva na ravnanje lastnikov drugih dreves. V primeru da je lastnik, ki drevesa zanemarja ali nestrokovno vzdržuje, občina, pa ni nikogar, ki bi ljudem pomagal, da se slaba praksa prekine.
Primer lipovega drevoreda iz Pivole lepo kaže, da vsi lastniki dreves potrebujejo za strokovno vzdrževanje, varstvo in razvoj dreves in drevesnih sestojev kot so drevoredi, ustrezne strokovne usmeritve in podporo. Če upoštevamo, da se pomen teh dreves s podnebnimi spremembami samo povečuje, je očitno, da se bodo potrebe lastnikov dreves po tej podpori samo še povečevale in da je sistemsko ukrepanje daleč najbolj gospodarno in upravičeno. V strokovni javnosti in civilni družbi se že dobrih deset let pojavljajo opozorila državi naj v javno korist ukrepa in sistemsko zaščiti drevesa, ki ne rastejo v gozdu. Zadnjo tovrstno pobudo so nevladne organizacije posredovale Ministrstvu za naravne vire in prostor že oktobra leta 2023 in ponovno pomladi 2024.
Sodelovanje javnosti
Primer prenove drevoreda v Pivoli je še eden v nizu tistih, ki so v zadnjem času zaradi nameravanega sekanja dreves hitro zbudili pričakovano veliko zanimanja lokalne in širše javnosti ter medijev. Občina se je na pripombe javnosti odzvala zadržano, z izjavami za medije in predstavljanjem načrta, ko bo ta izdelan. Pomanjkanje informacij in možnosti za javno razpravo ni prispevalo k zbliževanju stališč do obravnave dreves ampak je sprožilo številna ugibanja in prigovore na načrtovane rešitve, predvsem na posek vseh dreves ter poglobilo razhajanja v mnenjih.
Praksa načrtovanja posegov v prostor se v Sloveniji rada skriva pred javnostjo. V politiki in tudi med mnogimi strokovnjaki je precej razširjeno prepričanje, da so z javnostjo sami problemi. Mnogi pri nas verjamejo, da sodelovanje z javnostjo v urejanju prostora zgolj podaljšuje in ovira proces priprave načrtov in nekateri celo, da se ljudje oglašajo zgolj zato, da nasprotujejo načrtom in zbujajo pozornost. Sorazmerno malo je razumevanja za pristno zanimanje ljudi za dogajanje v njihovem lokalnem okolju in za izboljšave načrtov, ki jih prinaša sodelovanje javnosti v procesih prostorskega načrtovanja. Odnos ljudi do dreves in ohranjanja narave se v tem okviru dodatno rado podcenjuje, opisuje kot čustven, nerazumen in zato nepomemben.
Prenova lipovega drevoreda v Pivoli je še eden od primerov, ki dokazujejo, da javnost ni množica ljudi, ki o načrtovalskem problemu ne vedo ničesar, ali vsaj ne dovolj, da bi lahko o njem relevantno razpravljali. Nasprotno, v tem primeru je javnost dosegla preobrat v procesu načrtovanja in usmerila pozornost k odločevalcem na ravni države. Z umikom soglasja MGTŠ za sofinanciranje načrtovanega posega pa je zdaj odprta pot za to, da država ukrepa in vzpostavi sistemski okviri za varstvo in razvoj dreves v naseljih in krajini. Očitno je, da občine in drugi lastniki, projektanti in gradbeniki potrebujejo kakovostna strokovna priporočila za ravnanje s postaranimi drevoredi in drevesi in da tudi različni investitorji potrebujejo izhodišča za vodenje in načrtovanje investicij v javno in skupno turistično infrastrukturo in naravne znamenitosti v turističnih destinacijah. Primer razkriva, da je nujno, da država poseže tudi v prakso tekočega in investicijskega vzdrževanja in dolgoročnega upravljanja dreves. Nič kaj dosti namreč po mnenju stroke v praksi ne pomenijo dobri načrti in bogato plačane izvedbe, če zmanjka znanja in sredstev za vzdrževanje.
Kronologija primera
Poleti 2023 se pojavijo novice o tem, da občina Hoče – Slivnica namerava še pred koncem leta začeti s prenovo lipovega drevoreda v Pivoli in izgradnjo nove pešpoti. Del sredstev naj bi občina pridobila tudi na razpisu MGTŠ iz kohezijskih sredstev namenjenih sofinanciranju vlaganj v »javno in skupno turistično infrastrukturo in naravne znamenitosti v turističnih destinacijah«.
Kmalu se razve, da naj bi bilo za načrtovano prenovo treba posekati vsa obstoječa drevesa in jih zamenjati z novimi. To je vznemirilo javnost in odprlo številna preizpraševanja o upravičenosti sekanja. Začnejo se širiti govorice, da je arboristična ocena predvidela samo posek manjšega obsega bolnih in nevarnih dreves (27 obvezno, 6 pogojno), in da je Zavod za varstvo narave nasprotno menil, da je popoln posek v tako starih drevoredih, ki se jih želi prenoviti, sprejemljiv, da pa Zavod za varstvo kulturne dediščine ne more ustrezno presoditi o nameravanih načrtih brez konservatorskega načrta. Župan je zagotavljal, da se o ravnanju z drevesi skupaj s projektantko intenzivno posvetujejo s stroko na obeh zavodih in arboristi ter, da se tudi lastnica drugega dela dreves v drevoredu, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Mariborske univerze, z načrtovanimi posegi strinja.
Marca 2024 so bili načrti za prenovo prvič javno predstavljeni. Sočasno je minister za gospodarstvo, turizem in šport v parlamentu napovedal, da bo vzel resno poslanska opozorila o neustreznosti načrtovanega sekanja dreves in da se bo osebno zavzel, da bodo primer ponovno proučili in preprečili nesprejemljivo povzročanje škode s kohezijskimi sredstvi.
Tekom leta so sledile različne terenske, medijske in spletne izmenjave mnenj o sekanju oziroma ohranjanju dreves. Oktobra 2024 so v drevoredu na osnovi inšpekcijske odločbe in v skladu z arborističnimi ocenami posekali 25 nevarnih dreves. Župan je pomiril prebivalce, da sekanje ni povezano z izvajanjem načrta in da bo pred začetkom del, takoj ko bo načrt izdelan, organizirana javna predstavitev.
Oktobra 2024 je stranka Vesna sprožila zahtevo za obnovo postopka o dodelitvi kohezijskih sredstev projektu »Lipov drevored v Pivoli« in s tem skušala pravočasno zaustaviti sekanje in preprečiti nepovratno škodo v okolju. Pred iztekom leta 2024, eno leto po tem, ko bi se po napovedih občine Hoče – Slivnica morala začeti prenova lipovega drevoreda v Pivoli, je MGTŠ umaknilo soglasje za sofinaciranje.
Na začetku leta 2025 mediji poročajo, da se je občina na odločitev ministrstva pritožila, hkrati pa je župan napovedal, da bodo novo pot uredili v vsakem primeru, drevesa pa prepustili propadu. Razložil je, da je nasprotovanje sekanju strokovno neosnovano in da se občina drevoreda ne bo dotikala, ker bi bilo po strokovnih ocenah ukvarjanje z obstoječimi drevesi negospodarno.
—
Naslovna fotografija: (c) Mladina, Monika Weiss
