V Sloveniji je po nekaterih podatkih približno 30.000 gorskih kolesarjev in število še vedno narašča. Najraje kolesarijo v lokalnem okolju, do 10 km od doma, na urejenih enoslednicah oziroma stezicah z naravno podlago. V izogib konfliktom s pohodniki najraje uporabljajo ločene poti, ki jih običajno uredijo in vzdržujejo kar sami. Kljub veliki priljubljenosti gorskega kolesarjenja med Slovenci in številnimi obiskovalci iz tujine, pa zakonodaja temu še ne sledi. Dejavnost gorskega kolesarjenja in vzpostavljanje infrastrukture sta deloma obravnavani v kar šestih različnih zakonih, ki se v nekaterih členih tudi izključujejo. To pa predstavlja velike izzive za vzpostavitev in upravljanje gorskokolesarskih površin.
Največja gorskokolesarska skupnost pri nas se nahaja v Ljubljani v neposredni bližini starega mestnega jedra, na južnem pobočju mestnega gozda Golovec. Pred 15 leti so lokalni kolesarji tam začeli urejati poti za gorsko kolesarjenje na zasebnih zemljiščih. Ko so poti začele privabljati kolesarje tudi iz drugih sosesk, se je pokazala potreba po bolj organiziranem pristopu. Leta 2017 so ustanovili društvo Golovec trails in v prvem letu legalizirali tri gorskokolesarske poti, t. i. traile, na 14 zasebnih zemljiščih. S tem so bili med prvimi v Sloveniji, ki so z dovoljenjem lastnikov zemljišč, občine in Zavoda za gozdove legalizirali poti.
Občina je prepoznala potencial urejanja večjega gorskokolesarskega območja na Golovcu in nedaleč stran od prvih treh urejenih poti ponudila v upravljanje tudi občinsko zemljišče. Tu je nastala proga imenovana Županov trail, pozneje pa še učni poligon za otroke. Leto za tem so vzpostavili sodelovanje še z Župnijo Rudnik in na njenem zemljišču uredili še štiri poti.

Trenutno Golovec trails sestavlja devet legalno urejenih poti na devetnajstih zemljiščih. Nekatere parcele imajo več kot deset lastnikov, veliko jih ne živi v Ljubljani, zato predstavlja pridobivanje soglasij, ki jih je treba redno obnavljati, poseben izziv za društvo. Društvo sodeluje z drugimi lokalnimi društvi, kot so gasilci in taborniki, in lokalnimi ponudniki, na primer z bližnjo kavarno, ki je zagotovila parkirišče in pralnico za kolesa. Še bolj pomembni pa so dobri odnosi z lokalnimi prebivalci, saj nekatere poti vodijo po dovozih do hiš. Zato jih osebno vabijo na svoje dogodke, ti pa se nanje v večini odzovejo. V manjšini ostajajo tisti, ki jih kolesarji “na dvorišču” motijo.
Občina in društvo si tudi zavzeto prizadevata za ozaveščanje uporabnikov k čim bolj odgovorni, strpni in spoštljivi vožnji s kolesom tudi prek raznih promocijskih materialov.
Občina društvo podpira v okviru programov za spodbujanje rekreacije prebivalcev s sredstvi za izvajanje brezplačnih osnovnih tečajev in vodenih tur. Zagotovila je del urbane opreme ob poteh in delno pokrije stroške njihovega vzdrževanja.
Ob podpori občine društvo, ki vsako leto šteje med 400 in 500 člani, poti v glavnem ureja prostovoljno. Vsako leto opravijo približno tisoč prostovoljskih ur.

Občina na podoben način podpira še drugi dve ljubljanski gorskokolesarski društvi − v Črnučah in Podutiku. Skupaj s Turizmom Ljubljana si prizadeva povezovati vsa tri društva, tako od leta 2020 soorganizirajo dogodek Ljubljana MTB vikend. Prav tako pripravljajo skupno spletno stran, s čimer se bo Ljubljana še dodatno uveljavila kot gorskokolesarska destinacija.
Člani društva izkušnje z legalizacijo poti ter sodelovanja z lokalno skupnostjo in občino delijo z gorskimi kolesarji iz drugih krajev, aktivni pa so tudi pri zagovorništvu spremembe zakonodaje. Model upravljanja območja z urejenimi so po vzoru Golovca posvojili tudi v drugih občinah.
Priporočila za prenos
Trail park Golovec trails je dober primer, kako lahko občina podpre prizadevanja lokalne skupnosti in s skupnimi močmi razširi ponudbo priložnosti za telesno aktivnost na prostem.
—
V rubriki Mesta mestom predstavljamo dobre prakse, ki smo jih zbrali v katalogu Mesta mestom #4: Katalog dobrih praks slovenskih mest za trajnostni urbani razvoj. Katalog je brezplačno na voljo tukaj.
Naslovna fotografija: Pomemben del delovanja društva je tudi izobraževanje mladih – ne le o tehnikah vožnje, ampak tudi o vzdrževanju poti. Foto: arhiv ŠD Golovec trails