V Sloveniji smo zaradi varovanja naravnih danosti in velikega pomena narave za turizem pri razvijanju turistične ponudbe zelo pozorni na njen vpliv na podnebje. Trajnostna naravnanost ponudnikov turističnih storitev je vse bolj pomembna in tudi vse pogostejša. Lokalne turistične organizacije, društva in zavodi za turizem ponudnike spodbujajo tudi z razvojem novih pristopov in produktov. Primer je Kranjska dolga miza.
Leta 2021 je bila Slovenija razglašena za Evropsko gastronomsko regijo. Zavod za turizem in kulturo Kranj je takrat začel razvijati ponudbo, s katero bi povezal in nadgradil kranjsko kulinariko. Razvili so koncept Kranjske dolge mize. Gre za kulinarični dogodek, rezerviran za 100 gostov. Poteka na dvorišču gradu Khislstein v mestnem središču Kranja. To gurmansko doživetje se osredotoča na vrhunsko kranjsko gastronomijo in lokalno preskrbo, saj so jedi sestavljene iz sestavin, ki so pridelane v Kranju in okolici. Meni pripravijo lokalni kuharski mojstri, pri strežbi pa sodelujejo še drugi lokalni gostinci. Večina jedi se predpripravi in nato dokonča v kuhinji, ki jo za ta namen postavijo na grajskem dvorišču.

Namen dogodka je razvijati in promovirati kranjsko kulinariko ter povezovati lokalne gostince. Poleg tega si organizatorji prizadevajo za najvišje standarde trajnosti in vpliva na podnebje. Od leta 2023 tako ponujajo meni s sestavinami izključno rastlinskega izvora, skrbijo, da so dobavitelji lokalni in ponujajo vodo iz pipe. Pri pripravi in postrežbi hrane se izogibajo plastiki in drugim izdelkom za enkratno uporabo.

S premišljeno pripravo menijev, primernim številom hodov in ustrezno količino hrane na krožniku poskrbijo, da se čim manj hrane zavrže. Pozorni so pri rabi električne energije, sodelujejo namreč z dobaviteljem, ki se obvezuje k dobavi zgolj obnovljive energije. Pri pripravi prizorišča sodelujejo z lokalnim cvetličarjem, ki prostor okrasi s slovenskim cvetjem.
Prizadevajo si tudi za čim manjše izpuste iz prevoza, tako blaga kot oseb. Obiskovalce že pred prihodom na dogodek nagovarjajo k uporabi javnega prevoza, peš hoje, kolesa, sopotništva ali električnih avtomobilov.
Pri oblikovanju ukrepov za organizacijo nizkoogljičnega dogodka je Zavodu za turizem in kulturo Kranj pomagala organizacija Umanotera. Skupaj so razvili tudi nabor kazalnikov, s katerimi merijo ogljični odtis dogodka. Kranjska dolga miza je tako eden prvih javnih dogodkov, za katerega se natančno meri vpliv na podnebje in pri tem upošteva različne dejavnike, vključno z izpusti potovanj gostov.
V letu 2021 je bil ogljični odtis 11,2 kg ekv CO2 na udeleženca dogodka, v letu 2022 5,9 kg ekv CO2 in v letu 2023 6,5 kg ekv CO2. Izkazalo se je, da je za zmanjšanje količine CO2 na udeleženca treba spodbujati sodelovanje s čim bolj lokalnimi podjetji in še posebej nagovoriti udeležence, da na dogodek pridejo trajnostno.
Kranjska dolga miza je dober zgled, kako zmanjšati vpliv dogodkov na podnebje. Učinki pa so tudi družbeni, saj so z dolgo mizo povezali lokalne gostince, ki zdaj sodelujejo še ob drugih priložnostih.
Priporočila za prenos
Praksa je dober primer sodelovanja različnih ponudnikov, predvsem pa zanimiv zgled, kako zmanjšati vpliv javnih dogodkov na podnebje.
—
V rubriki Mesta mestom predstavljamo dobre prakse, ki smo jih zbrali v katalogu Mesta mestom #4: Katalog dobrih praks slovenskih mest za trajnostni urbani razvoj. Katalog je brezplačno na voljo tukaj.
Naslovna fotografija: Sodelujejo z dobaviteljem, ki se obvezuje k dobavi zgolj obnovljive energije. Foto: Arhiv ZTKK, Mediaspeed