Murali oziroma stenske poslikave so oblika javne umetnosti, ki lahko močno vpliva na mesta in skupnosti. Lepšajo prostore in oživljajo mesta, saj preoblikujejo sive mestne stene v privlačne umetniške površine. Z oživljanjem prostorov lahko tudi spreminjajo družbeno klimo sosesk ali ulic. Krepijo pripadnost lokalne skupnosti, saj upodobitve pogosto pripovedujejo zgodbe, povezane z zgodovino, kulturo in tradicijo nekega kraja in vrednotami lokalne skupnosti. Poslikave lahko tudi ozaveščajo o družbenih vprašanjih. Pogosto nastajajo v sodelovanju z lokalnimi umetniki in organizacijami, kar dodatno prispeva k povezovanju skupnosti. Nenazadnje umetnost v prostoru ljudi spodbuja k ustvarjalnosti, radovednosti in širi obzorja.
Občina Kočevje je leta 2022 izpeljala prvi javni poziv za umetniške stenske poslikave v mestu. Izpeljali so ga v okviru mednarodnega URBACT projekta iPlace na podlagi izkušenj mest, ki s tovrstnimi umetniškimi intervencijami uspešno nadgrajujejo urbani javni prostor ali izboljšujejo degradirana območja. Izjemno dober odziv ustvarjalcev in splošne javnosti pa je botroval nadaljevanju projekta tudi v letih 2023 in 2024.
Z likovnimi deli so se v občini želeli odzvati na problematiko, izpostavljeno pri delu lokalne akcijske skupine projekta iPlace – nujnost povečevanja lokalne pripadnosti in zavedanja lokalne identitete.

S pozivi so želeli pridobiti nova avtorska dela, ki bi preoblikovala javni prostor in upodobila lokalno identiteto, zgodovino in kulturo. Želeli so upodobitev, ki opozarjajo na določeno temo, pritegnejo pozornost, gledalca nasmejejo ali povabijo k razmisleku, z vsem tem pa vabijo k obisku in gradnji vsebine okoli prostora in poslikave.
Ustvarjalci so lahko izbirali med temami že obeleženih kulturnih let, ki jih je občina določila v okviru strategije razvoja in promocije kulture in kulturne dediščine. Ta so posvečena različnim lokalnim osebnostim, dogodkom in lokalno relevantnim temam: Jarmovo leto, Hufnaglovo leto, 500 let puntarstva, Leto vode in luči, Izziv patenta, Leto čebel in medu, Ramorjevo leto, Kočevje mesto 550, Leto Milana Butine.

Pri izbiri ustvarjalcev in del je komisija sledila merilom: sporočilnost dela, nosilnost identitete, ali gre za reinterpretacijo obstoječega umetniškega dela ali izvirno delo, inovativnost, celovitost ideje – kako poslikava integrira objekt, kakovost prikaza ideje, obstoj in kakovost referenc. Upoštevali so tudi subjektivno oceno člana komisije in izvedljivost prikazane ideje. Izbrani ustvarjalci so za poslikavo prejeli honorar in povrnjene materialne stroške.
Lokacije za poslikave je predlagala občina ali lastniki objektov. Občina je pred objavo natečaja za vsako leto povabila prebivalce, da so za poslikavo ponudili svojo fasado bivalnega ali poslovnega prostora, ki gleda na javni prostor ali javno dostopne površine. Pri izbiri objektov je komisija dala prednost starejšim in degradiranim objektom.
V obdobju dveh let je nastalo osem stenskih poslikav na osmih različnih lokacijah, ki so tesno povezani z lokalno zgodovino, kulturo in naravo, v letu 2024 pa pričakujejo nove štiri.

S prvim pozivom je bila v ospredju predvsem tema sonaravnega gospodarjenja z gozdom. Tako Klara Perušek kot Daniel Homšak sta se s poslikavo poklonila gozdarju Hufnaglu, ki se je uprl uveljavljeni praksi izsekavanja gozdov na golo in vpeljal izvirno obliko prebiralnega sonaravnega gospodarjenja z gozdovi. Bine Skrt je na steno industrijske hale pričaral skrivnostno bitje, Pragozdno zver – Kočuha. Duša Jesih pa je s poslikavo Honey Pie / Medena pita dala nov pridih steni prizidka zapuščenega Hotela Valentin.
Z drugim pozivom so se obstoječim štirim muralom v letu 2023 pridružile še štiri poslikave. Kar dva ustvarjalca, Klara Perušek in Bine Skrt, sta svoja murala posvetila Hansu Ivanu Ramorju, kočevskemu pilotu in graditelju letal. Različne elemente lokalne tradicije je v Kočevski mozaik povezal Tomaž Milač. Bor Šparemblek pa je na humoren način prikazal povezanost narave in človeka v čebelarstvu.
Priporočila za prenos
Praksa je dobro zasnovana, saj temelji na potrebah po povečanju lokalne pripadnosti in oživljanju urbanega prostora, ki so bile prepoznane s pomočjo lokalne akcijske skupine, nizom delavnic in razprav. Rezultati pa so tesno povezani z lokalnimi vsebinami kulturnih/tematskih let, ki jih je občina uvrstila v strategijo razvoja in promocije kulture in kulturne dediščine.
—
V rubriki Mesta mestom predstavljamo dobre prakse, ki smo jih zbrali v katalogu Mesta mestom #4: Katalog dobrih praks slovenskih mest za trajnostni urbani razvoj. Katalog je brezplačno na voljo tukaj.
Naslovna fotografija: Letalec Ramor Bineta Skrta ob otvoritvi muralov 2023. Foto: Petra Šolar