Skupnostni prostori so pomembni za lokalne skupnosti, saj spodbujajo druženje, sodelovanje in krepitev vezi med prebivalci. Taki prostori so namenjeni dejavnostim, ki jih prebivalci izvajajo skupaj, odprti so za vse prebivalce, so prijetni in vabljivi, običajno lahko dostopni peš, njihova raba je brezplačna ali cenovno zelo dostopna. Skupnostni prostori izboljšujejo kakovost bivanja in lokalnega okolja. Omogočajo vključenost in družbeno povezanost prebivalcev, medsebojno spoznavanje, sprejemanje in razumevanje ter zmanjšujejo razlike med prebivalci. To vpliva tudi na večje zaupanje in družbeno varnost ter sposobnost lokalnega prebivalstva za sodelovanje, medsebojno pomoč in delovanje v skupno korist.
Odličen primer, kako lahko občina izkoristi obstoječe prostore in jih preoblikuje v prostor, ki služi skupnosti, je Bohinjska hiša. Gre za pilotni projekt medgeneracijskega centra, ki se nahaja v Bohinjski Bistrici. Hiša je bila do pomladi 2023 namenjena vrtčevskim otrokom, po selitvi otrok na novo lokacijo pa je izgubila svojo prvotno funkcijo, zato se je občina odločila, da stavbo začasno nameni lokalni skupnosti.
Projekt je plod sodelovanja s še petimi slovenskimi občinami, ki so bile v letih 2021−2022 vključene v pobudo za prenos dobre prakse v okviru programa URBACT. Občine so s podporo kontaktne točke programa in predstavnikov občine Idrija, kjer so podobno prakso že vzpostavili, skupaj razvijale ideje.
Občina se je kljub možnosti, da stavbo proda po visokih tržnih cenah, odločila, da jo obdrži v javni lasti in nameni lokalni skupnosti. Idejo za Bohinjsko hišo je občina razvila kot pilotni projekt, katerega cilj je bil ustvariti prostor, ki bi spodbujal medgeneracijsko sodelovanje in ponujal možnosti za različne dejavnosti in za občane vseh starosti. S tem so želeli prispevati k večji socialni povezanosti in dinamiki v lokalnem okolju. Na območju, kjer dinamiko dogajanja in srečevanja močno zaznamuje turizem, so prostori, primarno namenjeni lokalni skupnosti, še toliko bolj pomembni.
Za občino je bila izdelana prostorska preveritev, s katero je bilo ovrednoteno, kako smiselno bi bilo objekt preurediti v knjižnico, občinska najemna stanovanja ali v medgeneracijski center. Opravljena je bila tudi analiza ponudbe najemnih prostorov za kulturne, športne in družabne dejavnosti v Bohinjski Bistrici. Izkazalo se je, da je povpraševanje po dvoranah, sobah in drugih prostorih za najem večje od ponudbe. Občinski prostori, ki pa jih je mogoče najeti, so bili polno zasedeni popoldne, ko prostore potrebujejo ljubiteljska, kulturna in športna društva.
V Bohinjski hiši se od jeseni 2023 odvijajo različne dejavnosti. Program koordinira Občina, ki je v ta namen zaposlila dodatno osebo. Prve dogodke, kot so razne ustvarjalne delavnice, tečaji in neformalna izobraževanja za odrasle in mladino, je v začetku izvajala Ljudska univerza Radovljica. Program je bil med lokalnim prebivalstvom dobro sprejet in dejavnosti skoraj vse polno obiskane.
Občina je del objekta preko javnega razpisa oddala v najem bohinjskim nevladnim organizacijam, ki izvajajo dejavnosti za člane in zunanje uporabnike. V prostorih so začeli izvajati tudi aktivnosti Zdravstveno vzgojnega centra, brezplačno pravno pomoč in svetovanje drugih nevladnih organizacij.
Po prvih mesecih delovanja Bohinjske hiše se je izkazalo, da je objekt velik in da ponuja veliko možnosti za razne dejavnosti. Tako se v drugem nadstropju že kaže možnost za mladinsko sobo, v pritličju pa je vse več interesa za druženje starejših, kjer se začenjajo petkove čajanke za starejše občane. Te predstavljajo tudi prvi korak k uvedbi varstva za starejše, za kar je izvajalec trenutno v pridobivanju dovoljenja pri pristojnem ministrstvu. Občina je tudi že v dogovoru s Centrom za usposabljanje, varstvo in delo Radovljica za uvedbo posebne enote v Bohinju.
Koraki so majhni, vendar gredo v smeri ohranjanja prostora v javni rabi tudi po dvoletnem pilotnem obdobju. Občina pri tem išče odgovore tudi na potrebe uporabnikov, ki narekujejo nove investicije, kot so dvigalo za dostop starejših in gibalno oviranih v nadstropja, ureditev manjšega kuhinjskega kota in kavarne, računalniki za delo in učenje ter dodatno zaposlena oseba za zagotovitev odprtja Bohinjske hiše ves dan.
Priporočila za prenos
Neizkoriščene ali zapuščene prostore lahko občine začasno ali stalno namenijo skupnosti. S predhodno analizo lahko ugotovijo, kakšne prostore skupnost najbolj pogreša in za katere dejavnosti.
—
V rubriki Mesta mestom predstavljamo dobre prakse, ki smo jih zbrali v katalogu Mesta mestom #4: Katalog dobrih praks slovenskih mest za trajnostni urbani razvoj. Katalog je brezplačno na voljo tukaj.
Naslovna fotografija: Občina je hišo, kjer je bil prej vrtec, namenila lokalni skupnosti. Foto: Vesna Skubic
