Način življenja v mestih je hiter in stik z naravo dokaj siromašen. Zaradi vedno večje urbanizacije izginjajo zelena območja, ki mestu dajejo dušo. Vse bolj se pomena narave v mestu zavedamo tudi v luči podnebnih sprememb. Toda izkušnje kažejo, da samo uvajanje sprememb v prostoru, na primer sajenje dreves in zmanjšanje števila košenj, ni dovolj. Ključno za uspeh je ustrezno obveščanje prebivalcev o tem, zakaj to počnemo, ali še bolje − vključitev takšnih vsebin v kurikulume, da občani že od malih nog vedo, zakaj si prizadevamo za naravne prvine in biotsko raznovrstnost v mestu.
Mestna občina Ljubljana že več let intenzivno skrbi za dobrobit medonosnih čebel in drugih opraševalcev v mestu. Iz Čebelje poti, s katero so se prizadevanja občine na tem področju začela, je zraslo več drugih programov, ki strateško povezujejo različne prednostne naloge občine. Eden od njih so API pedagoške vsebine, ki jih je občina zasnovala v sodelovanju z Zavodom Eneja. V obliki API vrtca so zaživele v šolskem letu 2019/2020. Prvo leto je bilo v program vključenih pet vrtcev, v naslednjem šolskem letu se jim je pridružilo še dodatnih pet. Danes se program API vrtec v celoti ali po istih načelih odvija v enajstih ljubljanskih vrtcih.
API vrtec je pedagoški program namenjen otrokom, starim od dveh do šest let, ki temelji na senzornih izkušnjah in aktivnem ustvarjanju otrok. Sestavljen je iz sedmih enakovrednih segmentov, ki tvorijo zaokroženo celoto: Pravila lepega vedenja v bližini čebel, Apiterapija, Hortikultura, (Urbano) čebelarstvo, Biotska raznovrstnost, Varstvo okolja in Strokovnost. Zadnji segment obravnava pedagoške metode, kot so igra, eksperiment, raziskovanje in izkustveno učenje ter dodatno strokovno delo in stik s čebelami.
Otroci skozi izkustvene dejavnosti krepijo svoje senzorične sposobnosti. Tipajo in vonjajo medeno satje, okušajo in tipajo med, vonjajo in okušajo cvetni prah. Skozi igro spoznavajo, kako je razporejeno delo v panju in ga primerjajo z urejenostjo človeške družine in skupnosti. S pomočjo osnov medene masaže razvijajo spoštovanje in poznavanje drug drugega. Učijo se tudi pravil lepega vedenja v bližini čebel in s tem odgovorne skrbi za svojo varnost, varnost drugih in varnost čebel.
Vrtec, ki si želi postati API vrtec, mora najprej strokovno usposobiti kader, kar vključuje poznavanje, uporabo in spoštovanje določil kodeksa za varno implementacijo programa.
Vrtec nato določi koordinatorja in sodelujoče strokovne delavce, ki bodo program izvajali. Za koordinatorja se priporoča, da je to oseba, ki ima afiniteto do uvajanja novih programov in je širokega duha in pogledov na naravo in družbo ter se zaveda njunega pomena za celostni razvoj osebnosti. Tako sestavljena usposobljena ekipa nato pripravi načrt pedagoškega leta in ga tudi izvede.
Program je pomemben za ozaveščanje o naravnih virih in biotski raznovrstnosti pri najmlajših meščanih pa tudi za opolnomočenje pedagoških strokovnih delavcev v vrtcih z vidika kritičnega razmišljanja. Je izhodišče za gradnjo celovitih in celostnih osebnosti, ki bodo v bodoče skrbele za življenjsko okolje človeka in drugih živih bitij.
Mestna občina Ljubljana je leta 2023 najbolj prizadevne vrtce nagradila tudi s plaketo Naj API vrtec. Posebno priznanje za prispevek pri oblikovanju programa API vrtec in za izobraževanje mentorjev pa je prejela Nina Ilič z Zavoda Eneja.
Priporočila za prenos
Veliko vrtcev ali posameznih strokovnih delavcev v svoj program že vključuje vsebine, ki so povezane s čebelami. Občina jim lahko pride nasproti in jih z usposabljanji dodatno podpre.
—
V rubriki Mesta mestom predstavljamo dobre prakse, ki smo jih zbrali v katalogu Mesta mestom #4: Katalog dobrih praks slovenskih mest za trajnostni urbani razvoj. Katalog je brezplačno na voljo tukaj.
Naslovna fotografija: Ogled panja z živimi čebelami. Foto: Luka Dakskobler
