Konec oktobra smo tri nevladne organizacije: Focus, društvo za sonaravni razvoj, PIC – Pravni center za človekove pravice in okolje in IPoP – Inštitut za politike prostora, zaključile in v Ljubljani (22.10.2024) in Mariboru (24.10.2024) predstavile izsledke dveh projektov s katerima skušamo prispevati k razumevanju in premagovanju ovir pri uvajanju vetrne energije v Sloveniji.
Študija ovir pri uvajanju vetrne energije (VE) je na osnovi analize primerov in dobrih praks kot glavna problema izpostavlja pomanjkljivosti strateškega ukrepanja države in vključevanja javnosti. Spletni Vodnik po energiji sonca in vetra pa predstavlja vse različice postopkov po katerih je danes v Sloveniji možno, na osnovi aktualne prostorske in okoljevarstvene ter posebne resorne zakonodaje (ZUNPEOVE), umeščanje sončnih in vetrnih elektrarn v prostor. Vodnik razkriva več deset vrst možnih postopkov za umeščanje VE v prostor in po svoje kaže na to, kako so sistemsko oteženi razumevanje postopkov umeščanja in delovanje različnih akterjev v procesih načrtovanja ter tudi obvladovanje učinkov načrtovanja.
Zagotavljanje energije iz vetra (in sonca) je eden od razvojnih ciljev naše države in del skupne EU razvojne zaveze za pospešen prehod iz fosilnih goriv na obnovljive vire energije (OVE). V Evropski uniji so lani OVE dosegli rekordni, 44-odstotni delež proizvodnje električne energije. Od tega so sončne in vetrne elektrarne zagotovile 27 % električne energije, kar je bilo največje letno povečanje zmogljivosti doslej. Vetrna energija je leta 2023 v tem okviru dosegla pomemben mejnik, saj je prvič zagotovila več električne energije kot proizvodnja iz plina. Mednarodna agencija za energijo predvideva, da bodo na globalni ravni leta 2025 OVE postali največji vir proizvodnje električne energije. V perspektivi zadnjega desetletja je Slovenija pri razvoju OVE na repu držav EU, z največ težavami pa se še vedno soočamo pri izvajanju projektov vetrne energije.
Problem umeščanja vetrnih elektrarn v prostor ni slovenska posebnost. Razlike med bolj in manj uspešnimi praksami se pokažejo na strateški ravni in pri vključevanju javnosti. Strateško in vključujoče načrtovanje prispeva k razvoju boljših in bolj družbeno sprejemljivih prostorskih rešitev ter tudi zaupanja med prebivalci in drugimi akterji. Maja Simoneti – IPoP
V Sloveniji vetrne elektrarne spremlja slab sloves problematičnih projektov. Toda, če pomislimo na to, kakšen poseg so vetrne elektrarne in kakšne so domače in tuje izkušnje z umeščanjem v prostor, si moramo priznati, da so problemi predvidljivi in da zanje obstajajo tudi rešitve. Vsaka vetrna elektrarna je velik in zahteven poseg v prostor. Sam poseg poleg temelja, stolpa in rotorja vetrne elektrarne obsega še za izgradnjo in delovanje (ter demontažo) potrebne manipulacijske površine ter dovozne ceste, električne vode in priključke na električno omrežje. Za gradnjo so primerna samo območja, ki hkrati izkazujejo primeren potencial vetra in so sprejemljiva z vidika vplivov na okolje in družbo ter gradbeno tehničnih pogojev. Potencial slovenskega prostora za izgradnjo vetrnih elektrarn je po ocenah različnih študij sorazmerno omejen. Tam kjer je potencial vetra največji pogosto gradnjo preprečujejo naravne razmere in razpršena poselitev.
Zakaj imamo v Sloveniji toliko težav pri umeščanju vetrnih elektrarn (VE) v prostor smo predstavniki treh nevladnih organizacij: Focus, PIC in IPoP, skušali ugotoviti letos poleti z izdelavo študije: Premagovanje ovir pri uvajanja vetrne energije v Sloveniji. S podporo Evropske podnebne fundacije (ECF) smo podrobno proučili postopke in procese umeščanja vetrnih elektrarn v slovenski prostor. Pri tem smo se osredotočili na aktualen primer umeščanja VE na Pohorju ter ponovno bolj podrobno proučili tudi v enega bolj odmevnih preteklih primerov načrtovanja – primer vetrnega polja Volovja reber v občini Ilirska Bistrica.
S pomočjo pogovorov s predstavniki občin in države, civilnih iniciativ, medijskih objav in pregleda zakonodaje, študijskih in znanstvenih prispevkov o domači in tuji praksi smo si ustvarili sliko dogajanja in na koncu spoznanja povzeli v petih sklopih problemov:
- odsotnost celovitega strateškega pristopa države k uvajanju VE, ki se kaže predvsem na dva načina: 1) država se ni postavila v vlogo ključnega pobudnika za realizacijo ciljev glede zagotavljanja VE in 2) država še vedno ni določila prednostnih območij ter sprejela strateškega načrta in akcijskega programa za umeščanje VE v Sloveniji;
- podcenjena je vloga prostorskega načrtovanja, kar se v praksi kaže kot 1) odsotnost jasnih usmeritev za pripravo prostorske dokumentacije in vodenje procesov umeščanja v prostor ter 2) pomanjkanje kompetentne strokovne podpore in spremljanja postopkov umeščanja s strani države;
- pomanjkljivo je vključevanje javnosti v procese uvajanja VE in prostorskega načrtovanja VE, kar se v praksi kaže kot 1) prepozno seznanjanje lokalne javnosti z nameravanimi posegi, 2) odpor lokalne javnosti do posameznih posegov v prostor in tudi kot 3) zniževanje zaupanja v državo in splošne družbene sprejemljivosti VE in OVE;
- hipertrofija zakonskih določil s področja umeščanja OVE v prostor, ki se kaže kot 1) veliko število možnih postopkov in pobud za umeščanje VE v slovenski prostor in 2) šibko razumevanje pravil in postopkov tako s strani investitorjev kot drugih vpletenih institucij in akterjev;
- razmere privabljajo v slovenski prostor investitorje, ki jih gradnje VE v Sloveniji zanima prav zaradi šibkosti sistema, kar se kaže v slabo domišljenih projektih in neuspešnih poskusih umeščanja v prostor kakršen je tudi primer VE na Pohorju.
Težave z umeščanjem v prostor niso slovenska posebnost. Pospešena prizadevanja za povečanje deleža OVE v energetski mešanici na EU ravni so se odrazila tudi v s sprejetju novih politik in predpisov, ki naj bi omogočili pospešeno umeščanje objektov OVE. V Sloveniji se je to odrazilo v sprejemu posebnega Zakona o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije. Mnogi so to razumeli kot prosto pot za umeščanje objektov OVE po meri investitorjev, kar je privedlo do odpora javnosti in poglobilo nezaupanje, ki izvira že iz preteklih primerov slabih praks. 
Poleg strukturnih problemov urejanja prostora glede objektov OVE, ki jih na svoj način razkriva tudi PICov novi Vodnik po energiji sonca in vetra, pa je v Sloveniji v primerjavi s tujo dobro prakso prisotno tudi pomanjkanje participativne demokracije. Govorimo lahko o splošnem pomanjkanju zanimanja odgovornih za družbeno sprejemljivost OVE in VE, ki sodeč po poročanju raziskovalcev upada celo v tradicionalno vetrni energiji najbolj naklonjenih državah kot sta Nemčija in Danska. Analize pa kažejo tudi na splošno pomanjkanje pripravljenosti in prakse zgodnjega vključevanja javnosti tako v procese uvajanja VE v energetski sistem kot v procese konkretnega umeščanja v prostor Slovenije.
Proces vključevanja lokalnih prebivalcev in drugih lokalnih deležnikov je treba začeti, ko so vse možnosti še odprte, torej v zelo zgodnji fazi razvoja projekta, ki se običajno odvija leta pred uradnimi postopki. Proces umeščanja je pravičen, če je dobro premišljen, vključujoč, pošten, zakonit, odgovoren in strnjen v smiseln časovni okvir. Senka Šifkovič – PIC
Da se v Sloveniji izvijemo iz zatečenega stanja, je zato pomembno okrepiti razumevanje, da je povečanje deleža energije iz OVE, skupaj z zmanjšanjem rabe in bolj učinkovito rabo energije, v skupnem interesu vseh prebivalcev države in da imajo zato prebivalci tudi pravico (so)odločati o uvajanju OVE v njihovo življenjsko okolje. Postopki umeščanja objektov OVE v prostor morajo biti vključujoči, pravični in zakoniti.
Povzamemo lahko, da sta obe študiji skupaj z javnimi predstavitvami in odzivi publike nedvoumno pokazali, kako pomembno je, da se pri umeščanju VE v prostor bolje povežejo odgovorni in strokovne službe, ki na ravni države skrbijo za energetski in prostorski razvoj države. Nove administrativne možnosti za pospešeno umeščanje VE v prostor namreč same po sebi več kot očitno ne delujejo. Prostorsko načrtovanje pač ni neko preprosto administrativno dejanje ampak je zahteven proces, ki v primeru posega kot so VE zahteva tudi pravočasno obvladovanje vplivov posega na okolje in ljudi. Zato kakorkoli obračamo in so vzrok za težave v posameznih primerih lokalni prebivalci in civilne iniciative, ki jih skrbi za njihovo zdravje in okolje, je umeščanje VE v prostor iz več razlogov predvsem problem državne in ne lokalne narave.
Več o predstavitvenem dogodku projektov v Ljubljani tukaj
O dogodku v Mariboru, ki so ga zaznamovali prebivalci z izkušnjo umeščanja VE na Pohorje tukaj
Naslovna foto: PIC
