Prometna varnost otrok, spodbujanje hoje in drugih oblik trajnostne mobilnosti, urejanje novih odprtih prostorov, izboljšanje kakovosti zraka in zmanjševanje učinka toplotnega otoka spodbujajo razmislek o novih načinih urejanja ulic, na katerih se nahajajo šole in vrtci. Mesta, kot so Pariz, Barcelona in Dunaj, umiritev prometa in trajnostno mobilnost že nekaj časa prioritetno spodbujajo na t. i. šolskih ulicah − ulicah, na katerih stojijo vrtci in šole. Tako urejene ulice otrokom in njihovim staršem omogočajo varen in udoben prihod v šolo ali vrtec na trajnosten način. Analiza ulic, na katerih se nahajajo ljubljanski vrtci, je pokazala, da se da z malimi intervencijami in dodatnimi elementi učinkovito umirjati promet ali preprečevati parkiranje pred vhodom v vrtec.
Starši, ki pripeljejo otroke z avtomobili, pogosto parkirajo neposredno pred vhodom v vrtec, na pločnikih ali celo na površinah, namenjenih kolesom. Tako ravnanje ovira nemoten dostop do ustanove ter ogroža varnost otrok ob času prihodov in odhodov. Poleg tega nekatere lokacije ne nudijo ustreznih pogojev za varen prihod peš ali s kolesom, zato se starši v manjši meri odločajo za prihod na trajnostni način.
Ko se mesta odločijo za preureditev javnih površin, je v luči podnebnih sprememb pomemben tudi premislek, kako načrtovati površine, da bodo prijazne uporabnikom in bodo hkrati blažile vpliv podnebnih sprememb. Površine, ki niso neprodušno asfaltirane ali tlakovane, so eden od predpogojev za ustvarjanje spužvastega mesta (ang. sponge city). Če mesto deluje kot spužva, je zmožno presežno količino vode vsrkati, ko je je dovolj, in ‘iztisniti’, ko je vode premalo. Vse več mest se odloča za odstranitev nepropustne podlage (ang. depaving), na primer asfalta, betona, tlakovcev, s čimer razbremenijo pritisk na komunalno infrastrukturo med nalivi in pridobijo nove zelene površine, ki so zmožne ohlajati ozračje. Če odstranijo tlak s površin, ki so bile prej namenjene avtomobilom, s tem tudi prispevajo k spodbujanju trajnostne mobilnosti in povečajo udobnost ulic.
V Ljubljani je primer take prenove Mislejeva ulica. Prenova ulice je bila na začetku zastavljena kot manjši projekt, v okviru katerega je Mestna občina Ljubljana skupaj s studiem Prostorož želela odstraniti tlak z enega parkirnega mesta, ga preoblikovati v zeleno površino in na ta način začeti razpravo o pomenu vodoprepustnih površin v času podnebnih sprememb. Ker je šlo za pilotni projekt, je bila za odločitev o lokaciji ključna podpora in sodelovanje lokalnih deležnikov. Po opravljeni analizi ulic, na katerih se nahajajo ljubljanski vrtci, ter intervjujih z ravnatelji so izbrali Mislejevo ulico.
Ulica je bila ravno v tem času v fazi prenove kanalizacije. Namesto povrnitve v prvotno stanje so se odločili, da asfalt ohranijo zgolj na mestih, kjer je potreben za zagotavljanje prometne pretočnosti, ostale površine pa se tlakuje s travnimi rešetkami. V tem času so v načrtovanje končne ureditve vključili ključne deležnike in hkrati testirali novo prometno ureditev. Rezultati anket s starši in vzgojiteljicami, ki so med drugim odgovarjali na vprašanje, kaj si po njihovem v zunanjem prostoru najbolj želijo otroci, so pokazali, da hočejo več zelenja, otroško igrišče, več klopi in večjo prometno varnost.
V drugi fazi je bilo preddverje vrtca na Mislejevi ulici preoblikovano v površino, ki že navzven sporoča, da v tej stavbi prebivajo otroci. Nekoč prometna površina je bila preurejena z zelenjem in prepustnimi površinami, kar omogoča, da voda ob močnem deževju ponikne, namesto da bi odtekla v preobremenjeno kanalizacijo. 115 m² asfalta je bilo nadomeščenih z zelenimi in vodoprepustnimi površinami. Ulica je pridobila tudi 7,5 metrov klopi, ki so izdelane iz travnih plošč, s katerimi je bila ulica začasno tlakovana.
Na zelene površine so umeščene trajnice in grmovnice, ki so prilagojene urbanemu in senčnemu okolju in ki ne potrebujejo veliko vzdrževanja, kot so brogovita, japonska medvejka in rdeči dren. Skupaj z otroki so zasadili kar 475 novih rastlin. Na eno od na novo pridobljenih površin so postavili veliko skalo kot neformalno plezalo in igralo za otroke. Del stalne ureditve so postala tudi stojala za kolesa. Poleg tega se je spremenil prometni režim, ki osebnim vozilom preprečuje vožnjo mimo glavnega vhoda v vrtec in tako spodbuja trajnostne prihode.
Priporočila za prenos
Prenova okolice vrtca na Mislejevi je lahko dober zgled, kako z manjšimi posegi spremeniti karakter ulice, da je ta bolj udobna in prijetna za svoje najbolj ranljive uporabnike.
—
V rubriki Mesta mestom predstavljamo dobre prakse, ki smo jih zbrali v katalogu Mesta mestom #4: Katalog dobrih praks slovenskih mest za trajnostni urbani razvoj. Katalog je brezplačno na voljo tukaj.
Naslovna fotografija: Po preureditvi se je pred vrtcem na Mislejevi spremenil tudi prometni režim, ki omejuje dostop z osebnimi vozili in spodbuja trajnostne prihode. Foto: Amadeja Smrekar
