Šole so pomembni generatorji avtomobilskega prometa, ki povzročajo zgostitve predvsem v jutranjih konicah. Ta promet lahko vpliva na varnost in kakovost šolskega okolja, vključno z onesnaženostjo zraka in hrupom. Ogljični odtis, ki nastaja z vsakodnevnimi prevozi otrok v šole, ni zanemarljiv. Vendar pa lahko občine skupaj s šolami razmere izboljšajo. Zelo pomembno pri tem je spodbujanje trajnostne in aktivne mobilnosti v šolah. To ne le zmanjšuje prometne obremenitve, ampak tudi krepi telesno zdravje otrok in povezavo z lokalno skupnostjo, hkrati pa pozitivno vpliva na okolje in spodbuja bolj zdrave potovalne navade med otroki, njihovimi starši in zaposlenimi.
Otroci si želijo v šolo hoditi aktivno, peš, s kolesom, rolko ali skirojem. Še posebej pri srcu jim je kolesarjenje. Za spodbujanje kolesarjenja v šolo so se v sklopu projekta S kolesom v šolo pod vodstvom Razvojno raziskovalnega centra RRC Ormož v partnerstvo združile kar tri občine, Občine Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi, z osmimi matičnimi osnovnimi šolami in njihovimi podružnicami ter eno gimnazijo: OŠ Ormož, OŠ Stanka Vraza, OŠ Miklavž in podružnica Kog, OŠ Velika Nedelja in podružnica Podgorci, OŠ Ivanjkovci, OŠ Središče ob Dravi, OŠ Sveti Tomaž in Gimnazija Ormož.
Cilj partnerstva je bil spodbujanje trajnostnega prihoda v šolo, zmanjšanje ogljičnega odtisa, ozaveščanje o učinkoviti rabi energije, izboljšanje kolesarske infrastrukture in promocija zdravega življenjskega sloga.
Na lokacijah devetih šol so postavili pokrite kolesarnice, ki omogočajo varno parkiranje skupno 243 koles in nudijo zaščito pred vremenskimi vplivi in krajo. Nove kolesarnice prispevajo k povečanju zanimanja za kolesarjenje v šolo. Poleg tega pa povečujejo razumevanje pomena trajnostne mobilnosti, kar krepi ozaveščenost o okoljskih vprašanjih, izboljšuje prometno varnost učencev in zmanjšuje izpuste toplogrednih plinov. Dodaten ekološki prispevek predstavlja kolesarnica z vgrajenim hotelom za žuželke.
Šole so k uporabi kolesarnic spodbujale z raznolikimi aktivnostmi. Nekatere so organizirale učne kolesarske »sprehode«, kolesarjenje na poligonu ali v bližnji in širši okolici šole ter prave kolesarske izlete. Nekatere šole so dejavnosti povezale še s pripravo na kolesarski izpit, medvrstniškim učenjem vožnje s kolesom ter prikazi in predstavitvami kolesarske opreme.
Med inovativnimi pristopi so izstopali zbiranje kolesarskih kilometrov, razvoj didaktične igre “Kolesar ne jezi se” in vzpostavitev popravljalnice koles.
Šole so dejavnosti povezale še z drugimi obstoječimi programi in projekti o prometni varnosti, zdravem načinu življenja in trajnostni mobilnosti, kot so Zdrava šola, Živimo zdravo, živimo z naravo in Policist Leon svetuje.
V dejavnosti so bili vključeni tudi policija in vrtci, starše so spodbujali k spremljanju otrok v šolo s kolesom, zaposleni pa so bili motivirani za trajnostni prihod na delo. Kolesarske dejavnosti je spodbujala tudi osnovna šola za otroke s posebnimi potrebami, ki je vključila kolesarjenje kot prednostno nalogo v svoj petletni razvojni načrt.
Kolesarnice tako predstavljajo pomemben korak k trajnostni mobilnosti, ki učence, starše in učitelje spodbuja k premisleku o vsakodnevnih navadah in njihovem vplivu na okolje.
Priporočila za prenos
Praksa je relevantna tudi za druga slovenska okolja, ki se soočajo s prometno preobremenjenostjo, zračno onesnaženostjo in hrupom. Otroci izražajo močno željo po kolesarjenju v šolo, kar zahteva varno parkiranje koles. Šole in občine že vodijo številne projekte, s katerimi spodbujajo aktivno in trajnostno mobilnost, ki bi jih lahko učinkovito povezali in nadgradili z vzpostavitvijo kolesarnic.
—
V rubriki Mesta mestom predstavljamo dobre prakse, ki smo jih zbrali v katalogu Mesta mestom #4: Katalog dobrih praks slovenskih mest za trajnostni urbani razvoj. Katalog je brezplačno na voljo tukaj.
Naslovna fotografija: Nekatere šole so promocijo kolesarnic povezale s pripravo na kolesarski izpit. Foto: OŠ Ormož
