Za nami je najbolj vroče poletje do sedaj. Podnebne spremembe so resna grožnja in njihove posledice vedno bolj čutimo tudi v Sloveniji, kjer vedno pogosteje vplivajo na številne vidike naših življenj. Zlasti je to občutiti v večjih naseljih ali mestih, ki prispevajo nadpovprečen delež emisij, kar otežuje uspešnost blaženja podnebnih sprememb in se kaže v poglobljenih posledicah intenzivnega spremenjenega podnebja – učinek mestnega toplotnega otoka, onesnažen zrak, urbane poplave in izguba biotske raznovrstnosti. Rešitve za spopadanje z izzivi lahko naslavljamo skozi principe trajnostnega prostorskega razvoja. Več kot polovica svetovnega prebivalstva živi in dela v mestih in urbanih naseljih. Podobno je tudi v Sloveniji. Posamezniki in različne skupnosti dojemamo življenje v mestu različno. Mesto uporabljamo na različne načine in imamo o njegovi urejenosti in delovanju različne predstave.
Kljub strokovnemu konsenzu o nujnosti trajnostnega urbanega načrtovanja so v prostorskem načrtovanju zaradi nerazumevanja konceptov trajnostnega urejanja prostora še vedno prisotne škodljive prakse. Obstoječe gospodarjenje s prostorom razkriva odraz naše družbe in čemu namenjamo prioriteto. Prav družbeni konsenz o pomenu trajnostnega urbanega in prostorskega razvoja je ključen za oblikovanje smiselnih politik in sodelovanju družbe v prostorskem načrtovanju. To lahko vodi k skupni želji in nameri po trajnostnem razvoju. A žal se prepogosto pojavljajo zmotne predstave o stanju (aktualnih) prostorskih izzivov in o smiselnih ukrepih, s katerimi bi jih naslovili. Splošna javnost velikokrat ni dovolj dobro obveščena oziroma dvomi o resnosti okoljskih in prostorskih izzivov in o tem, kateri ukrepi bodo dolgoročno prinesli trajnostni razvoj.
S kampanjo Razbijamo mite urbanega razvoja želimo nekatere od teh predstav ovreči in pojasniti, saj verjamemo, da je dobro informirana javnost ključna za gradnjo odpornih, trajnostnih mest in skupnosti. Z naborom mitom naslavljamo aktualne prostorske izzive trajnostnega urbanega in prostorskega razvoja z željo po krepitvi zavedanja o pomenu in vlogi trajnostnega načrtovanja prostora za kakovost življenja in razvoj družbe.
Pri komuniciranju sodelujemo z radijsko hišo (Val 202), pri vizualnih podobah pa nam je na pomoč priskočil ilustrator in grafični oblikovalec Jernej Žumer. Vabljeni k spremljanju kampanje na socialnih omrežjih, nekatere mite in njihovo razlago pa boste lahko ujeli tudi na radijskih valovih, kjer jih bomo poglobili v okviru informativne nove radijske oddaje Zelena luč z novinarjem Janom Grilcem.
RAZBIJAMO MITE URBANEGA RAZVOJA
Starši otroke vozimo v šolo z avtom, ker je na poti in pred šolo veliko prometa in je nevarno.
Na poti v šolo je veliko prometa, ker veliko staršev želi otroke pripeljati pred šolska vrata, s tem pa nastane gneča in postane nevarno za vse. Tako se tudi ne omogoča otrokom, da bi postali samostojni, da bi se na poti v šolo razgibali in družili s prijatelji, spoznali sosesko in se znašli v prometu. Poleg tega pa gneča avtov pred šolo onesnažuje zrak, saj stoječi avti povzročajo trikrat več izpustov.
Več v podcastu Zelena luč na Val 202.
Najbolje bi bilo, če bi lahko vsi hodili povsod z avtom.
To je res daleč od dobre ideje, saj številni avtomobilov sploh ne morejo ali ne smejo voziti. Poleg tega prav preveč razširjena raba osebnih avtomobilov zelo močno ogroža naše zdravje in okolje, vpliva na upad storitev in dejavnosti v naseljih in šibi medsebojno povezanost ljudi v lokalnem okolju. Posledice sedečega načina življenja danes doletijo že otroke. Na kakovost življenja pa poleg pomanjkanja gibanja vpliva tudi onesnažen zrak. Najboljše zato je, da se vsi spravimo na noge in gremo peš ali s kolesom ali uporabimo javni potniški prevoz.
Cela država stoji v zastojih, ceste je treba razširiti.
Če bi bila to rešitev, bi bili že zdavnaj brez zastojev, saj smo v zadnjih desetletjih največ naredili prav za razvoj cest. Širjenje cest je začaran krog. Kadar razširiš cesto, pritegneš nove voznike: tiste, ki so se prej izogibali gneče tako, da so šli od doma prej ali ubirali stranske ulice ali zaradi gneče raje ostali doma, in tiste, ki so prodali stanovanje v mestu in se preselili v predmestje. Ko je novih voznikov dovolj, se spet pojavi gneča in znova se začne govoriti o širjenju cest. Države z dobrim javnim prometom, po možnosti železniškim, imajo po drugi strani manj zastojev.
Več v podcastu Zelena luč na Val 202.
Z vlaki in avtobusi se pa res vozijo samo še starejši in dijaki. Za mojo pot v službo ne pride v poštev.
Župan Bogote je nekoč rekel: “Razvita mesta in družbe niso tiste, kjer imajo vsi avtomobile, ampak tiste, kjer je javni potniški promet tako razvit, da nihče ne potrebuje avtomobila.” JPP je za vse – mlade, stare, delovno aktivne in vse ostale. Javni prevoz je lahko udobnejša, cenejša ali edina izbira. Je pa seveda pomembno, da je javni promet učinkovit in dostopen vsem.
Več v podcastu Zelena luč na Val 202.
Pa kaj, če smo posekali staro drevo, saj bomo posadili novo.
Dobro je, da sadimo nova drevesa, ampak pomembno je tudi, da varujemo stara. Novo drevo ne more nikoli povsem enakovredno nadomestiti starega. Zelo dolgo traja, da mlado drevo razvije dobrodejne koristi, ki jih ima staro drevo, na primer da zadržuje padavine, pomaga preprečevati poplave in ponudi senco ter dom za živali.
Pri nas pa res ne rabimo še več dreves in parkov, saj imamo gozdove povsod naokoli.
Ni dovolj, da imamo gozd in naravo v okolici mest, pomembno je, da ponudimo urejene zelene površine tudi v naseljih, saj so tudi tu pomembne za zdravje in dobro počutje ljudi, živali, biotsko pestrost, blaženje vročine in nalivov. Javne zelene površine tudi prispevajo k podobi krajine in ohranjajo vrednost nepremičnin. Posebno za otroke, starejše, gibalno ovirane in socialno prikrajšane je pomembo, da imajo v bližini park, igrišče ali zelenico za rekreacijo, sprostitev in prostor za srečevanje in igro otrok.
Pravijo, da je razvoj mesta dober, saj prinaša zaslužek in delovna mesta.
Ne povejo pa, da če je ta razvoj nenadzorovan, iz mesta ali delov mest odžene dolgoletne prebivalce, ki si življenja tam ne morejo več privoščiti. Gre za gentrifikacijo. Zaradi previsokih najemnin se odselijo sosedje, odseliš se ti, izgubi se skupnost. Mesta ali deli mest pogosto izgubijo svojo pristnost in z generično ponudbo in podobo spominjajo na druga evropska mesta.
Običajni ljudje nimamo znanja o načrtovanju in urejanju prostora. Naj za to poskrbijo strokovnjaki in odločevalci.
Vsi smo uporabniki prostora in nas upravičeno zanima, kaj se z njim dogaja. Mladi, starši z majhnimi otroki, zaposleni, starejši občani, invalidi z različnimi ovirami. Vsak s svojimi potrebami in različnimi izkušnjami rabe prostora, lahko prispeva svoje ideje, kako bi lahko bilo bolje. Hkrati prebivalci in uporabniki prostora svoje okolje najbolje poznamo. Naloga stroke je, da poskrbi, da so vključene čim bolj raznolike javnosti in da je proces razumljiv ter nudi dovolj možnosti za soodločanja javnosti.
Ljudi ne zanima sodelovanje pri urejanju prostora, zato se ne udeležujejo javnih razprav.
Ni res. Ljudje radi sodelujemo. Skupaj uredimo park, sosesko ali kotiček pred blokom. Številne predloge imamo, kako izboljšati prostor, v katerem živimo, in jih z veseljem delimo z odločevalci in strokovnjaki. Ko imamo občutek, da nas slišijo! Udeleževanje javnih razprav ni za vse najzanimivejši način preživljanja popoldnevov, zato bi bilo smiselno razmišljati tudi o privlačnejših in prijetnejših načinih sodelovanja s skupnostmi.
Če ukinejo parkirišča, bo mesto umrlo.
Podatki kažejo ravno obratno. Manj prostora za pločevino, več za ljudi, ki pridejo peš ali s kolesom. Ko umakneš avte, postane prostor bolj prijeten, manj hrupen in bolj varen za vse. Skozi tak prostor se raje sprehodiš, koga srečaš, poklepetaš, sedeš v lokal na pijačo in obiščeš še trgovino. Lokali in trgovine v območju za pešce po navadi ustvarjajo več dohodka. Pogosto ukinitvi parkirišč najbolj nasprotujejo lastniki lokalov in zaposleni zato, ker pred lokalom parkirajo sami, ne pa njihove stranke.
Več v podcastu Zelena luč na Val 202.
—
Projekt Miti trajnostnega urbanega razvoja financira Ministrstva za naravne vire in prostor v okviru financiranja projektov promocije in ozaveščanja na področju urejanja prostora in graditve projektov v letu 2024.
