Trbovlje, 4.9.2024
Občina Trbovlje v novo šolsko leto vstopa z novo prometno ureditvijo, ki je nastala na pobudo občanov. Na dobrem kvadratnem kilometru, med naseljema Vreskovo in Nasipi, je eno najgosteje naseljenih območij v Sloveniji, zato je bila z novim šolskim letom na tem območju uvedena cona 30. Na novinarski konferenci, kjer so bili prisotni tako predstavniki občine, policije in strokovnjaki s področja prometnih ureditev so poudarili, da z uvedbo novega prometnega režima želijo tako prebivalci kot tudi občina doseči višjo stopnjo varnosti vseh udeležencev v prometu, še zlati otrok na šolski poti.
Meritve hitrosti kazalniki nujnosti sprememb
V uvodnem pozdravu župana, mag. Zorana Pozniča je bilo izpostavljeno, da je izvedba projekta Furam 30 končana, a vendarle je ta šele na začetku. »Razmere na območju bomo spremljali in tako izvedeli kako bo to vplivalo na varnost v prometu.« Ob tem pa je pozval občane k strpnosti in spomnil, da so tovrstni ukrepi pomembni za najranljivejše udeležence v prometu – predvsem otroke in starejše, ki se največkrat premikajo peš.
»Stanovanjski objekti se nahajajo tik ob cesti in ponekod manjka varna infrastruktura za pešce in predvsem šolarje. Na večjem delu območja smo zato z novim šolskim letom uvedli cono 30, ob čemer poudarjamo, da na cesti Trbovlje – Hrastnik in industrijski cesti do krožišča Sušnik še vedno ostaja omejitev hitrosti 50 km/h,« je povedal Luka Sladič, predsednik Komisije za prometno varnost Občine Trbovlje. Dodal je, da so nujnost spremembe kazale tudi meritve hitrosti in štetje prometa, saj so na nekaterih odsekih med drugim zaznali, »da 90 % voznikov omejitve hitrosti ni upoštevalo. V enem tednu se je torej od skupno 21.649 vozil, omejitve hitrosti na obeh odsekih držalo zgolj dobrih 2.000 vozil, kar je zaskrbljujoč podatek.« Prav tako pa bo povezava več območij z omejitvijo 30 km/h v enotno večje območje pripomogla k znižanju splošnih hitrosti in bolj dosledni vožnji.
Šolarji si želijo v šolo peš
Nujnost sprememb je pokazala tudi anketa, ki so jo na občini izvedli ob koncu preteklega šolskega leta. Ta je pokazala, da se skoraj 40 % otrok v šolo vozi z avtobusom ali avtomobilom, a bi si želeli drugače. Z vzpostavitvijo varnejših šolskih poti in z zgodnjim vključevanjem v promet vzgajamo odgovorne in samostojne posameznike. Načelnik Policijske postaje Trbovlje, Aleš Oberčkal, je poudaril, da policisti podpirajo infrastrukturne rešitve, s katerimi se bistveno prispeva k prometni varnosti. »Vključeni smo v posvetovalna telesa trboveljske občine, kjer z našimi izkušnjami in poznavanjem prometne problematike na javnih cestah, prispevamo k smotrnejšim, učinkovitim in celovitim rešitvam pri preventivnih ukrepih, s katerimi si vsi skupaj želimo varnejšo prometno sliko. Na to, da je počasneje tudi zares varneje, kaže tudi podatek, da je verjetnost smrti pešca ob trku pri hitrosti 50 km/h kar 85-odstotna, pri hitrosti 30 km/h pa se verjetnost, da bo pešec zaradi trka umrl, zmanjša na manj kot 10 odstotkov.«
Furam 30 je primer dobre prakse na nacionalnem in tudi evropskem nivoju
Marko Peterlin, urbanist in direktor IPoP – Inštituta za politike prostora je na novinarski konferenci čestital občini Trbovlje za ambicioznost, prav tako pa izpostavil, da se vse več razvitih mest odloča za uvajanje ukrepov znižanja hitrosti motornih vozil v mestih. »Podatki nedavne raziskave 40 primerov uvajanja cone 30 iz različnih evropskih mest kažejo, da vplivajo predvsem na izboljšanje varnosti vseh udeležencev v prometu, zmanjšanje izpustov in blaženje hrupa, pa tudi zmanjšanje porabe goriva. Pozdravljamo, da trendu sledijo tudi slovenska mesta, ostale občine pa vabimo, da zgledu sledijo.« Izpostavil pa je tudi, da »spreminjanje navad zahteva čas in prilagajanje vsakdana. Navade lažje spreminjamo ob drugih prelomnicah, zato je novo šolsko leto dobra priložnost za vzpostavljanje novih potovalnih navad udeležencev v prometu na tem območju.«
—
Avtor naslovne fotografije: M. Kirn
Aktivnosti povezane s kampanjo Furam 30! so del projekta LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007),
ki je integralni projekt, sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstev Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta.
