Ko iščemo dobre prakse trajnostnega urbanega razvoja, vedno znova naletimo na Gent, mesto z 320.000 prebivalci v flamskem delu Belgije. Gent je pionir na mnogo področjih. Že v devetdesetih je začel uvajati politike za spodbujanje kolesarjenja, kar ga v kombinaciji z učinkovitim javnim prevozom uvršča med vodilna evropska mesta na področju trajnostne mobilnosti. Zelo prodorni so tudi ko gre za začasno rabo, z umeščanjem različnih programov v degradirana območja in stavbe oživljajo dele mesta in krepijo družbeno povezanost.
V zadnjem desetletju so zelo dejavni tudi pri prilagajanju na podnebne spremembe, na primer z ukrepi za prilagajanje stavb, trajnostno hrano, obnovljivo energijo in zeleno urbano infrastrukturo. Za naše okolje zanimive so predvsem prakse, ki združujejo zeleno in modro infrastrukturo.
Nedavno smo imeli v okviru programa URBACT možnost Gent obiskati in si nekaj dobrih praks ogledati v živo. Spodaj na kratko povzemamo, kar nam je najbolj ostalo v spominu.
Ozelenjevanje – sistemsko in skupaj s prebivalci
Gent se vse pogosteje sooča z vročino, sušo in poplavami. Da bi se prilagodili tem podnebnim ekstremom zasledujejo cilje, zadane v Strategiji prilagajanja na podnebne spremembe, in si prizadevajo uresničiti koncept »spužvastega mesta«. Gre za sposobnost mesta, da zadrži vodo, kadar je te veliko, in jo shrani za obdobja, kadar je primanjkuje − kar je izredno koristna lastnost ob sušah in poplavah. Tega se lotevajo tako z velikimi sistemskimi posegi, kot je odpiranje vodotokov, odstranjevanje nepotrebnih tlakov in ozelenjevanje večjih površin, kot s spodbujanjem prebivalcev, da tudi sami na svoj način prispevajo k prilagajanju svojega neposrednega okolja na vse pogostejše vremenske ekstreme. Ob obisku mesta smo imeli možnost spoznati nekatere od teh praks, katerih pomembna vloga je tudi krepitev skupnosti.
Kot mnogo drugih mest v Združenih državah, v Evropi in drugod po svetu, v Gentu spodbujajo odstranjevanje tlakov in ozelenjevanje manjših površin na uličnih straneh stavb ali večjih površin na dvoriščih.
Prebivalcem pri ozelenjevanju nudijo tudi praktično in finančno podporo. Imajo na primer »brigado za fasadne vrtove«, ki prebivalcem pomaga odstraniti del tlaka in zasaditi plezalke, ki se nato po jeklenicah vzpenjajo po fasadi. Če to dopušča širina ulice, se lahko jeklenice razpne tudi med dvema stavbama, med katerima se potem pne t. i. »zelena girlanda«.
Pobudniki za fasadni vrt pa morajo biti prebivalci sami, ki se tudi zavežejo, da bodo zanj skrbeli. Mesto ponuja tri različne pakete podpore, ki so obsežnejši, če pri akciji sodeluje več sosedov. Največji paket tako poleg odstranitve tlakovcev, namestitve jeklenic in dostave sadik vključuje še delavnico o skrbi za fasadni vrt in paket za piknik.
Poleg značilnih fasadnih vrtov pa spodbujajo prebivalce tudi, da »posvojijo« mestne grede in zanje skrbijo, da odstranijo tlake na svojih vrtovih in dvoriščih ter jih ozelenijo z drevesi in drugim zelenjem. Pri tem prebivalce usmerjajo pri izbiri najprimernejših rastlinskih vrst. Svetujejo tudi, kako urediti vodoprepustne parkirne površine na dovozih. Za občane, ki so pripravljeni investirati, imajo pripravljene sheme svetovanj in subvencij na primer za namestitev zbiralnikov deževnice in ureditev zelenih streh.
Po treh uspešnih projektih v okviru pobude Urban Innovative Actions (ICCARus – Izboljšanje stanovanjskih razmer za socialne oskrbovance v Gentu, CoGhent − digitalizacija in odprtje muzejskih zbirk in mestnega arhiva in TMaaS – upravljanje prometa kot storitve) bodo v okviru nedavno odobrenega projekta REWILD raziskovali koncept ponovnega uvajanja divjine v mesto. Tudi v okviru tega projekta si bodo prizadevali za odstranjevanje neprepustnih tlakov in ozelenjevanje ter vnašanja narave in divjih živali ter obnavljanje naravnih procesov, ki jih podpirajo.
Začasna raba za krepitev skupnosti
The Site
The Site velja za enega najbolj znanih in uspešnih primerov začasne rabe. Gre za projekt, ki ga je mesto Gent izvajalo skupaj z mestnimi nepremičninami in socialno-umetniško organizacijo Kunst in de Stad na tleh nekdanje telekomunikacijske tovarne v soseski Rabot leta 2007.
Soseska Rabot je ena najrevnejših v Gentu, v njej živi več ljudi, ki prejemajo socialno pomoč, imajo nizke dohodke ali so brezposelni, in več enostarševskih družin kot v drugih mestnih četrtih. Rabot je znan tudi kot četrt, kjer se najprej ustalijo priseljenci, tako da se letno zamenja približno 10 % prebivalcev. Skoraj 30 odstotkov prebivalcev je tujih državljanov in skoraj 70 % je tujega porekla (vir: District Monitor Gent, 2013).
V okviru začasne rabe so na površini 3000 m2 uredili večnamensko športno igrišče, otroško igrišče, 160 majhnih vrtičkov, rastlinjak in urbano kmetijo s kokošnjakom. Na pobudo prebivalcev je nastal tudi center ponovne uporabe. Uvedli so tudi alternativno valuto, ki so jo prebivalci lahko prislužili z delom na območju ter jo porabili za nakup zelenjave in drugih potrebščin v lokalnih trgovinah.
Območje so prebivalci aktivno soustvarjali in postalo je eno od osrednjih srečališč v soseski ter izjemno obogatilo lokalno življenje. Spoznanja iz časa začasne rabe so upoštevali pri oblikovanju urbanistične rešitve stanovanjske soseske, ki so jo kasneje zgradili na tem območju. Med drugim je na primer priljubljenost vrtičkov botrovala ureditvi posebnega območja za urbano vrtnarjenje.
Soseska, ki je nastala na tem mestu, ponuja 100 novih stanovanj, od tega je tretjina socialnih. Velik park, ki jo obdaja, bogatijo obsežne površine za rekreacijo in regeneracijo. Poskrbljeno pa je tudi za zbiranje vode, v skladu s cilji mesta, da ustvari učinek spužve.
Cerkev svetega Jožefa
Trenutno se v soseski Rabot izvaja projekt začasne rabe v Cerkvi svetega Jožefa (Sint-Jozef Kerk). Cerkev se nahaja v samem središču soseske in ima osrednji položaj na glavni trgovski ulici. Ker je cerkev obiskovale vse manj ljudi, se je župnija odločila, da cerkev zapre za verske dejavnosti.
Mesto je cerkev odkupilo in jo namenilo skupnosti. Z razpisom so za upravljalca prostora izbrali organizacijo Ocup, ki se je pred tem ukvarjala z začasnimi rabami in gradnjo skupnosti zlasti v sodelovanju z velikim investitorji. V tisti spregi so se pogosto počutili izrabljene, saj so investitorji z njihovo pomočjo izgradili imidž soseske, da so potem lažje prodali stanovanja, priporočil in dognanj posvetovalnega procesa o prihodnosti soseske pa pogosto niso upoštevali. V nasprotju s tem jim sodelovanje z občino omogoča, da delajo resnično v skladu s svojim poslanstvom in se osredotočajo na doprinos k skupnosti.
V Cerkvi svetega Jožefa, s katero upravljajo dve in pol leti, pogodba z občino je sklenjena za pet let, tako koordinirajo delovanje številnih lokalnih organizacij, iniciativ, društev in skupin. V njej med drugim delujejo pevski zbori, slikarske delavnice za otroke, šiviljski krožek, tudi lesarska delavnica in bar. Prebivalci lahko kadarkoli pristopijo s svojimi idejami in uporabljajo prostor za svoje aktivnosti.
Njihov cilj je, da je prostor res dostopen, tudi za posameznike in skupine iz najbolj izključenih in ranljivih družbenih skupin. Njihove naloge so tako usklajevanje obstoječih uporabnikov prostora in pridobivanje novih, pa tudi posredovanje med lokalno skupnostjo in mestom ter nenazadnje skrb za kulturno dediščino, saj je cerkev ostala skoraj v celoti opremljena. V njej so na primer še orgle, ki jih morajo občasno »prezračiti« lokalni, ne ravno številni, orglarji.
Projekte začasne rabe je mesto sicer razvijalo v okviru URBACT projektov, REFILL, ki se je ukvarjal prav z začasno rabo, in Civic eState, v okviru katerega so iz Neaplja prenašali in nadalje razvijali orodja za regeneracijo zapuščenih in zanemarjenih stavb. Vsebinsko pa se povezuje tudi z drugimi URBACT mrežami, s katerih je sodelovalo mesto, na področju vključevanja beguncev in zagotavljanja dostopa do stanovanj.
Članek je nastal v okviru aktivnosti Nacionalne URBACT točke Slovenije.
Foto: Petra Očkerl