S platformo Kako hodimo v šolo? smo v programu Aktivno v šolo in zdravo mesto pomladi 2024 ponovno preverjali, na kakšen način slovenski šolarji hodijo v šolo in kako bi želeli hoditi, če bi lahko izbirali sami. To je bilo drugo množično vseslovensko preverjanje načina hoje v šolo. Anketo je izvedlo 43 osnovnih šol iz 19 občin, skupno je pri tem sodelovalo kar 11.746 učencev. Novi podatki potrjujejo rezultate predhodnega preverjanja iz jeseni 2023. Na dan izvajanja ankete je pomladi 2024 kar 37 % v raziskavo vključenih otrok prišlo v šolo aktivno, če pa bi lahko sami izbrali način hoje v šolo, bi jih aktivno pripotovalo v šolo kar 72 %. Jeseni 2023 je anketo izpolnilo skoraj 10.000 otrok iz 38 slovenskih šol. Velik odziv šol na pobudo zbiranja podatkov v preteklem šolskem letu kaže, da se povečuje zanimanje za poznavanje in razumevanje načina in želenega načina hoje otrok v šolo.
Tokratno pomladno zbiranje podatkov o načinu hoje v šolo prek platforme Kako hodimo v šolo? je potekalo med 8. aprilom in 21. junijem 2024. Na izbrani dan so na 43 šolah vse prisotne učence vprašali, na kakšen način so prišli v šolo in kako bi si želeli potovati v šolo, če bi o tem lahko odločali sami. Sodelovalo je 11.746 učencev iz 34 matičnih in 9 podružničnih šol iz 19 občin: Beltinci, Celje (7), Dobrova-Polhov Gradec (2), Domžale, Ilirska Bistrica, Kidričevo, Koper (13), Lenart, Maribor, Medvode, Mirna Peč, Murska Sobota (3), Ormož, Prebold, Radovljica (2), Šentjur, Trbovlje, Videm (3), Vojnik.
Podatki, ki so jih posredovale šole so prikazani za vsako šolo posebej na platformi Kako hodimo v šolo?, za šole z več kot 100 učenci so podani tudi z rezultati za tri značilne starostne skupine: 1. razred, 2. do 5. razred, 6. – do 9. razred.
Zgornja grafa prikazujeta skupne ugotovitve preverjanja na 43 šolah v obdobju pomlad 2024.
Skupni rezultati kažejo, da je bil v zajeti populaciji delež otrok, ki hodi v šolo na aktiven način sorazmerno majhen, samo 37 % (n= 11.740). To je malo zlasti v primerjavi z deležem otrok, ki bi v šolo želeli hoditi aktivno, 72 % (n= 10.505). Med aktivna potovanja v šolo uvrščamo peš hojo ter vožnjo s skirojem, rolko, rolerji ali s kolesom.
Največja razlika v načinu in želenem načinu hoje v šolo je pri vožnji z avtomobilom. Učenci res niso posebno naklonjeni k hoji v šolo z avtomobilom.
Največji razkorak med načinom hoje otrok v šolo in želenim načinom hoje otrok v šolo je pri prihodu z avtomobilom, zlasti pri prvošolcih. V prvem razredu je namreč kar 68 % otrok bilo pripeljanih z avtomobilom, na tak način pa si je želelo v šolo hoditi le 13 % od vseh anketiranih iz prvih razredov.
Precej velik razkorak je tudi pri načinu hoje s kolesom. Predvsem v 5. razredu, ki ga močno zaznamuje izkušnja kolesarskega izpita, si je kar 44 % otrok želelo hoditi v šolo s kolesom, a so tako hodili zgolj 3 %.
Delež z avtomobilom pripeljanih učencev v šolo glede na starost šolarjev in napredovanje v razredih upada. V prvih razredih jih je bilo tokrat kar 68 %, v devetih razredih pa samo 28 %.
Med aktivnimi načini hoje v šolo je pri anketiranih učencih prevladovala peš hoja (32 %), s skirojem, rolko ali rolerji jih je pripotovalo 2 % in s kolesom samo 3 %. Razberemo lahko rahel porast prihodov v šolo s kolesom od 5. razreda dalje (od 3 % do 7 % v 9. razredu).
Največ šolarjev, ki želi s kolesom hoditi v šolo, obiskuje 5. razred.
Med želenimi načini hoje v šolo gotovo najbolj izrazito izstopa želja otrok po hoji v šolo s kolesom (29 %), sledijo hoja v šolo peš (27 %), skiro, rolko ali rolerje pa bi izbralo 17 % otrok. Avtomobil je bil sprejemljiv za 16 % in šolski avtobus ali JPP za 12 %.
Aktivna hoja v šolo s starostjo učencev narašča, želja po aktivni hoji v šolo pa upada. Gotovo nekaj otrok, ki imajo možnost, začne hoditi v šolo aktivno, nekateri pa se navežejo na udobje vožnje z avtom.
Pregled podatkov po razredih
Poleg skupnega pregleda podatkov smo za šole večje od 100 učencev pripravili tudi prikaze glede na starostne stopnje in možnosti, ki jih imajo otroci za samostojno in aktivno hojo v šolo. Tako smo otroke ločili v tri obdobja: 1. razred, ko morajo imeti otroci na poti v šolo spremstvo, od 2. do 5. razreda in od 6. do 9. razreda, ko otroci, ki so opravili izpit za kolo, lahko samostojno hodijo v šolo s kolesom.
Kako v šolo hodijo učenci v 1. razredu?
V prvih razredih je razrez načinov prihoda in želenih načinov prihoda v šolo zelo zanimiv. Večinski delež prihodov v šolo je z avtomobilom (68 %), manjši delež jih pride peš (20 %) in z avtobusom ali javnim potniškim prometom (10 %). Pri željah prevladuje hoja v šolo s kolesom (27 %), peš (25 %) in s skirojem, rolko in rolerji (22 %). Majhen delež otrok želi v šolo hoditi z avtomobilom (13 %) in s šolskim avtobusom ali javnim potniškim prometom (JPP) (12 %).
Kako v šolo hodijo učenci od 2. do 5. razreda?
Združen pregled učencev, ki obiskujejo pouk od 2. do 5. razreda med sodelujočimi šolami razkriva ugotovitev, da v primerjavi s 1. razredi na aktiven način hodi več učencev (12 % več), nekoliko zmanjšan je delež z avtomobilom pripeljanih učencev (21 % manj).
Kako v šolo hodijo učenci od 6. do 9. razreda?
Učenci od 6. do 9. razreda med sodelujočimi šolami v tem obdobju prihajajo v šolo že bistveno bolj samostojno. Opaziti je porast v deležu pešcev (36 %) in kolesarjev (6 %). Slovenski šolarji namreč v 5. razredu lahko opravijo kolesarski izpit, kar jim omogoča, da lahko v šolo prihajajo samostojno. Kaže se tudi porast v prihodih z avtobusom (25 %) in upad učencev, ki jih v šolo pripeljejo z avtomobilom (31 %).
Preverjanje načina hoje v šolo
V okviru programa Aktivno v šolo in zdravo mesto smo dvakrat z množičnim preverjanjem načina in želenega načina hoje v šolo na platformi Kako hodimo v šolo? ter z dodatnim anketiranjem na posameznih šolah in občinah v okviru drugih dejavnosti prišli do podobnih rezultatov. Ti absolutno govorijo v prid prizadevanjem občin za ambiciozno izboljševanje pogojev za hojo in kolesarjenje otrok v šolo. Želja otrok po aktivni hoji v šolo je daleč najmočnejša v nižjih razredih, zato je zelo pomembno, da otrokom starši in občine omogočijo aktivno hojo v šolo od samega začetka šolanja in da skupaj z njihovimi sokrajani in lokalno skupnostjo skrbijo, da otrok volja do aktivne hoje v šolo ne mine.
Program Aktivno v šolo in zdravo mesto zato starše spodbuja k vpisu v domu najbližjo šolo, šole in občine nagovarja k organizaciji spremljane hoje v šolo s Pešbusom in Bicivlakom ter aktivnemu načrtovanju šolskih poti v sodelovanju z učenci, občine pa dodatno k umirjanju prometa in ustvarjanju do otrok, pešcev in kolesarjev pozorne prometne kulture na vseh šolskih poteh. Izsledki anket namreč kažejo, da volja otrok za aktivno hojo v šolo sčasoma postane šibkejša, raziskave pa dokazujejo, da se pozitivne izkušnje otrok z aktivno hojo v šolo vgrajujejo v njihovo delovanje in spomin in prispevajo tako k razvoju njihovih potovalnih navad kot socialnih veščin, ki jim zelo koristijo v odrasli dobi.
Na Platformi Kako hodimo v šolo? do nadaljnjega ne bomo zbirali podatkov. Če bi želeli na vaši šoli ali šolah v občini izvesti beleženje načina hoje v šolo, se lahko poslužite navodil in gradiv, ki jih najdete na povezavi.
—
Foto: Goran Jakovac (IPoP)
