Po uspešni izvedbi prvega cikla usposabljanja Izdelajmo skupaj lokalni načrt hodljivosti! je delovna skupina programa Aktivno v šolo in zdravo mesto (Maja Simoneti, Urška Didovič in Jana Okoren – IPoP ter Katarina Žemlja – CIPRA Slovenija) od marca do začetek junija 2024 v drugem ciklu skupaj s predstavniki občin Dobrova – Polhov Gradec, Mestne občine Celje in Mestne občine Koper ter izbranimi prostorskimi načrtovalci ponovno spoznavala načrtovalski proces in orodja za načrtovanje hoji prijaznega okolja in izdelavo lokalnega načrta hodljivosti. Lokalni načrt hodljivosti namreč poleg infrastrukturnih rešitev uveljavlja tudi druge, organizacijske in promocijske ukrepe, s katerimi lahko lokalna skupnost povezano in učinkovito zagotavlja vsestransko dobre in spodbudne pogoje za hojo kot prometno prakso.
Predstavniki izbranih treh občin so v sodelovanju s prostorskimi načrtovalci tudi tokrat več kot odlično opravili svoje delo. Tekom unikatnega procesa usposabljanja, ki temelji na konkretnih primerih prostora in sodelovanja s predstavniki različnih skupin prebivalcev in lokalne skupnosti, so v proces usposabljanja dodali pomembna nova spoznanja in razvili predloge, ki bodo v nadaljevanju prispevali k pripravi kar najbolj široko uporabnih priporočil za načrtovanje hoji prijaznega okolja v vseh slovenskih občinah.
Na usposabljanju so tudi tokrat sodelovali trije povezani pari predstavnikov občin in prostorskih načrtovalcev: Simona Kostrevc z občine Dobrova – Polhov Gradec ter prostorski načrtovalki Lea Rikato Ružić in Katja Miklič (PNZ svetovanje projektiranje); Tadej Kozar z Mestne občine Celje in prostorska načrtovalka Klavdija Peperko (Razvojni center planiranje); ter Tadej Žilić z Mestne občine Koper in prostorska načrtovalka Eva Bolčič (Projektna skupina Prostor).
Udeleženci seminarja so v šestih srečanjih spoznali ključne značilnosti procesa načrtovanja ter posamezne metode in orodja za načrtovanje v sodelovanju z lokalno skupnostjo. Na seminarjih predstavljene vidike organizacije in izvedbe načrtovalskega procesa, analize stanja z vključevanjem prebivalcev in lokalne skupnosti in opredelitve ukrepov so sproti praktično preverjali vsak na svojem primeru – lokalnem okolju in tako postopoma sestavljali oceno stanja in gradili svoj študijski primer lokalnega načrta hodljivosti. Šest seminarskih srečanj, ki jih spremlja izvajanje vaj s katerimi sodelujoči skozi konkreten primer spoznavajo ključne značilnosti načrtovalskega procesa in orodij prispeva k temu, da se vsi zelo živo zavejo pomembnosti medresorskega sodelovanja in povezovanja z lokalno skupnostjo ter prispeva k odpiranju možnosti za kar najbolj učinkovito načrtovanje hoji prijaznega okolja, ki mora poseči čez urejanje infrastrukture za hojo.
Udeleženci seminarja so opravili pregled ključnih strateških in razvojnih lokalnih dokumentov s področja prometne politike, javnega zdravja in družbenih dejavnosti ter oblikovali izhodiščni profil obravnavane občine. Sledilo je oblikovanje občinske medresorsko delovne skupine ter lokalne fokusne skupine, v katero so vključili predstavnike različnih javnih institucij, civilnodružbenih organizacij in specifičnih od hoje odvisnih skupin prebivalcev. S podporo ekipe programa so nato tudi testirali izvedbo posvetovanja s fokusno skupino. S pomočjo opozorilnega seznama so izdelali prvo oceno pogojev za hojo. Določili so ožje območje načrtovalske obravnave in se po dogovoru z organizatorji usposabljanja osredotočili na osnove šole. Izračunali so in v prostoru preverili peš razdalje pet, deset in petnajst minut ter jih prikazali na kartografskih podlagah. Prav tako so analizirali načrte šolskih poti in razumevanje pogojev za hojo poglobili v pogovorih s šolarji in intervjujih z izbranimi sogovorniki. Da bi stvarno ocenili pogoje za hojo v šolo so izdelali analizo peš oddaljenosti bivališč učencev od matičnih šol ter skupaj s šolarji izvedli anketo o načinu hoje otrok v šolo. Poglobili so tudi svoje razumevanje univerzalne dostopnosti lokalnega javnega odprtega prostora in stavb v pogovoru z osebami, ki živijo z izkušnjami gibalne in/ali senzorne oviranosti pri rabi prostora. Vse ugotovitve so zbrali v pregledni seznam in skladno z njim oblikovali nabor infrastrukturnih, organizacijskih in ozaveščevalnih ukrepov za izboljšanje pogojev za hojo. Na koncu so skupaj s predstavniki šole posodobili izbrani načrt šolskih poti in skladno z omejenim seminarskim okvirom pripravili študijski predlog akcijskega načrta za izboljšanje pogojev za hojo.
Proces priprave lokalnega načrta hodljivosti temelji na vključujočem pristopu k načrtovanju, udeleženci seminarja so ga preizkušali s pomočjo različnih nalog: fokusna skupina, sprehod z otroki, pogovor in terenski ogled s funkcionalno ovirano osebo, intervju.
Občina Dobrova – Polhov Gradec je, zaradi podeželskega značaja, razpršene poseljenosti, močnih dnevnih migracij in tranzitne lege, posebno dragocena udeleženka usposabljanja kot pomembna za prenos načrtovalskih priporočil v prakso številnih drugih podobnih slovenskih občin. Številne ukrepe za izboljšanje pogojev za hojo in kolesarjenje, kjer poudarjajo predvsem vidik varnosti, ta občina že uvaja, tudi po zaslugi aktualne celostne prometne strategije in investicij. Med ključne ovire za hojo so v tokratnem procesu uvrstili prehiter motorni promet, nesklenjene pločnike, odsotnost prehodov za pešce in kolesarje, preozke pločnike, prestrme klančine, previsoke robnike ipd. Čeprav zaznavajo velik potencial za izboljšanje razmer in delež hoje, pa še vedno obstajajo tudi pomanjkanje ozaveščenosti staršev, problem potovalnih navad, neupoštevanje hitrostnih omejitev in prometne signalizacije. Med ukrepi izpostavljajo nove prehode za pešce, ureditev manjkajočih pločnikov in avtobusnih postajališč, pa tudi uvedbo enosmernega prometa in znižanje hitrosti na posameznih delih cest. Med organizacijske ukrepe so sklenili uvrstiti organizirano spremljano hojo v šolo s Pešbusom, reorganizacijo prometa in parkiranja v okolici šole, omejitev hitrosti, nadzor nad prehitro vožnjo ter redno vključevanje deležnikov (fokusna skupina) v načrtovanje hoji prijaznega okolja. Z ozaveščevalnimi ukrepi pa si želijo predvsem povečati ozaveščenost občanov o pomenu hoje za zdravje z različnimi aktivnostmi in tudi z rednim vsakoletnim preverjanjem načina hoje v šolo.
V Mestni občini Koper so za območje seminarskega učenja in analitične obravnave izbrali okolico Osnovne šole Oskarja Kovačiča Škofije. Glavne ugotovitve kažejo, da so učenci aktivni pešci, da se povečini počutijo varne, da so pri hoji precej samostojni, dobro poznajo teren, znajo sami izbirati varnejše poti in so pozitivno motivirani za hojo. Hoja je tudi pri odraslih prepoznana kot pomembna, a le rekreacijska praksa, ne pa tudi prometna praksa. Analiza je v Škofijah tudi pokazala, da veliko javnega odprtega prostora zavzemajo parkirani avtomobili. Na to so opozorili tudi otroci, ki tak prostor dojemajo kot nevaren in nepregleden. Skozi proces priprave načrta se je pokazalo tudi, da je v Škofijah skupnost dobro povezana in že zdaj udejanja sodelovanje različnih organizacij pri urejanju razmer v kraju. Predlagani infrastrukturni ukrepi gredo v smeri posodobitve celovitih prometnih rešitev, kjer trenutno manjka pločnikov, preureditve Parenzane v bolj jasno urejen prostor za hojo in kolesarjenje ter označitve in ureditve varnosti postajališč šolskega avtobusa. Z nekaterimi predlaganimi organizacijskimi in ozaveščevalnimi ukrepi pa željo nasloviti tudi šolarje, starejše in obiskovalce prireditev.
Mestna občina Celje je svoje delo zastavila zelo ambiciozno, saj je nekatere analize izvedla za celotno območje občine, podrobneje pa so se ukvarjali z Osnovno šolo Lava in njenim šolskim okolišem. Poleg načina hoje otrok v šolo so preverili tudi, kako v šolo na delo prihajajo zaposleni in ugotovili, da ima več kot tretjina zaposlenih možnost priti na delo na trajnostni način, a jih vseeno kar 75 % hodi na delo z avtom. Med predlaganimi ukrepi so tudi postaje Poljubi in odpelji, s katerimi želijo razbremeniti prostor v okolici šole prometa, urediti pa nameravajo tudi prehode za pešce. Posebej so opozorili na pomen ustreznega vzdrževanja dreves in ustvarjanje sence za pešce ter potrebo po prilagoditvi avtobusnega postajališča ob robu šolskega okoliša za funkcionalno ovirane in na ureditev brežine potoka, da bo otrokom omogočena lažja uporaba te poti. Med organizacijskimi ukrepi so v Celju poudarili dekategorizacijo ene od cest ter medsektorsko povezovanje z vzpostavitvijo občinske delovne skupine za hojo. Med ozaveščevalnimi ukrepi stavijo na Pešbus in Bicivlak ter tudi novega ambasadorja hoje.
Drugi in zadnji cikel programa usposabljanja za občine in prostorske načrtovalce Izdelajmo skupaj lokalni načrt hodljivosti! je tako zaključen. Ekipa programa Aktivno v šolo in zdravo mesto je vesela, da je vseh šest sodelujočih občin skupaj z izbranimi načrtovalci zavzeto sledilo programu in motivirano opravilo vse predvidene naloge ter pozitivno ocenilo vsebino in proces usposabljanja. Zdaj smo pripravljeni na naslednji korak, pripravo priročnika in ambiciozen prenos izkušenj v širšo načrtovalsko prakso. V okviru programa Aktivno v šolo in zdravo mesto bomo v naslednjem letu skupaj z vsemi načrtovalci in občinami, ki so sodelovali v procesu razvoja rešitev za izdelavo načrtov za urejanje hoji prijaznega okolja, ki smo jih poimenovali lokalni načrti hodljivosti, sestavili priročnik za načrtovanje.
–
Naslovna fotografija: Lea Rikato Ružič
