Podnebne spremembe nam vedno odločneje trkajo na vrata in našo kolektivno zavest. Letos smo prvič že zgodaj aprila izmerili temperaturo 30 stopinj celzija. In glede na izkušnje preteklih let ne vemo, kaj pričakovati od poletja. Se bodo vrstili rekordni vročinski valovi, v katerih bomo iskali senco in bežali iz pregretih mest? Bo pridelek na poljih preživel do jeseni ali ga bo uničila suša oziroma potolkla toča? Ali pa bomo ponovno občutili nemoč ob ekstremnih vremenskih pojavih in novih uničujočih poplavah?
»Obseg krize je tako monumentalen, da ga nismo zmožni misliti, še težje pa je delovati in vse ravni problemov urno in konstruktivno naslavljati. Pogost odziv je občutek popolne nemoči, cinizem do političnih rešitev in sprijaznjenost s situacijo do te mere, da pričakovanje podnebne apokalipse postane le še en del vsakdana.« – Hana Hawlina
V ta kontekst vstopajo Podnebne akcije. Manjši projekti članic Mreže za prostor ponujajo praktične rešitve s konkretnimi učinki v prostoru, imajo velik ozaveščevalni potencial, lahko se širijo ali prenašajo tudi v druga okolja in podpirajo povezovanje lokalne skupnosti. Ob sicer majhnem finančnem obsegu dopuščajo eksperimentiranje, odpiranje novih tem in preizkušanje novih rešitev ter pogosto segajo izven običajnih okvirjev, ki jih določajo razpisi.
Podnebne akcije dajejo vedeti, da kot družba še nismo vrgli puške v koruzo’. Z njimi članice Mreže za prostor znova in znova kažejo, kako pomembni so tudi majhni koraki in ukrepi prilagajanja in blaženja podnebnih sprememb, pri katerih lahko sodeluje in se s tem krepi skupnost.
V letih med 2020 in 2023 je bilo v štirih ciklusih izvedenih 15 Podnebnih akcij. Izmed prijavljenih predlogov so vsako leto članice v okviru t. i. Idejnih zajtrkov na glasovanju izbrale tiste, ki so šli v izvedbo. Izvajanje vseh projektov je podpiral koordinator mreže, IPoP − Inštitut za politike prostora, vsebinsko pa tudi strokovnjaki za posamezne teme, na primer za drevesa ali pa za upravljanje voda v mestih.
Podnebne akcije (.pdf)
